Tako je v enem od prejšnjih Nedeljcev zapisal kolega Luc. Če to drži, se krpanje res dogaja zelo v ozadju. Zanj namreč nihče ne ve. Drži pa, da se je že spomladi več kot 20 slovenskih nestrankarskih županov zbralo v Bohinju na vabilo tamkajšnjega župana

Franca Kramarja

. Menili so se o novem gibanju, ki bo podiralo škodljive strankarske plotove, nadelo uzde nebrzdani politiki strankarskih elit in prisililo državo, da občinam prizna enakopraven položaj.

Po tem so se dobili še enkrat, bilo jih je že pol manj. Takrat so še premlevali o nezdružljivosti funkcije župana in poslanca, si bili seveda navzkriž, a jih je tako in tako že prehitel zakon. Zdaj ko med njimi že kroži nekakšen program, bo to celo njihova prednost, če bodo res šli na volitve. Ugled strank je na psu, vseh po vrsti, poslanski tudi ni kaj prida in če bodo župani koga ali kaj podprli, češ, ne gre za osebne interese, mi tako ali tako ne moremo biti poslanci… Juhej!

Složni pa so bili, da Slovenija nujno potrebuje nestrankarske alternative, boljšo zastopanost "malega človeka na državni ravni". Franc Kramar je s pobudo o začetku gibanja nestrankarskih županov požel splošno odobravanje. Gre pač za odziv na stanje, ki so ga v državi postavile politične stranke, ljudem pa gre očitno iz dneva v dan bolj na jetra. "Gre tudi za iskanje poti, ki bi politiki vrnila ugled, kar naj bi bil tudi evropski trend. Po mnenju Kramarja je politični prostor prazen, stranke so se zabetonirale na levo in desno, vse globlja kriza pa kar kriči po alternativnem civilnem gibanju. To naj bi tudi oživilo nekatere pozabljene vrednote. Volivci naj ne bi bili več prisiljeni izbirati med strankami, ampak med ljudmi, ki bodo nosili programe in odgovornost zanje.

Še o nečem so se strinjali, o slabem odnosu države do lokalnih oblasti. Ta je celo katastrofalen, medvoški župan Stanislav Žagar je pribil, da ima vsak državni uradnik več besede kot pa župan ali celo občinski svet."

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)