"Končno. Zeleno majico sem želel osvojiti že nekaj let, zato je to zame poseben dan. Letos so se spremenila pravila z letečimi cilji, zato sem se moral boriti do zadnjega dneva. Zelena majica in šest etapnih zmag ekipe je res nekaj izjemnega. Neverjetno sem srečen zaradi tega, kar mi je s kolegi uspelo," se je Mark Cavendish veselil pete letošnje in 20. zmage v štirih letih. 26-letni velesprinter ekipe HTC Highroad z otoka Man je ob mladem Francozu Pierru Rollandu v beli majici, Basku Samuelu Sanchezu v pikčasti ter najboljši ekipi Garmin - Cervelo s Hushovdom in druščino moral glavno pozornost pač prepustiti Evansu.

Končno je, ovit v avstralsko zastavo, na robu solz med igranjem avstralske himne, zavzdihnil tudi on. S 34 leti in nekaj meseci je namreč najstarejši zmagovalec Toura po drugi svetovni vojni oziroma v zadnjih 88 letih. Na Elizejske poljane se je v rumeni majici, ki jo je v preteklih letih že nosil, lahko zapeljal povsem miren, že s kozarcem šampanjca v roki. Zmago so mu privoščili vsi, potem ko je bil v sedmih poskusih tudi dvakrat drugi (2007, 2008), z veliko smole.

Vse je naredil v 42,5 kilometra dolgi "uri resnice" v Grenoblu. S perfektno vožnjo, kakršno so pričakovali le največji optimisti, je za 2 minuti in 31 sekund prehitel nosilca rumene majice Andya Schlecka ter še za tri sekunde več Franka Schlecka. Slaba minuta prednosti, ki jo je imel Schleck mlajši, torej ni igrala bistvene vloge. Razlika v Parizu je bila 1:34 oziroma 2:30. Traso, ki jo je Evans vozil že pred mesecem in pol na Kriteriju Dauphine (obakrat je zmagal Tony Martin), je prevozil le sedem sekund slabše od Tonya Martina. "Trenutno še ne morem verjeti. Tako dolgo časa sem bil zbran le za eno samo dirko, da sedaj kar ne morem verjeti, ko se je to res zgodilo," so Evansa izdajala čustva, potem ko je z rdečimi, solznimi očmi oblačil rumeno majico in šopek s cvetlične podelitve vrgel med množico.

Andy Schleck se je moral hkrati že tretje leto zapored sprijazniti z drugo stopnico zmagovalnega odra. Nekaj upanja seveda še lahko ohrani, da se bo avgusta zgodovina 2010 pisala drugače po odločitvah v pravnih pisarnah. Vendar je na cesti že pred polovico preizkušnje vedel, da naleta Evansa ne bo mogel ustaviti, čeprav je upal in verjel, da ima rumena majica čudežno moč. Andy je tolažbo našel drugje. "Na stopničkah bom z bratom Frankom, kar je fantastično, in vsi smo srečni," je povzel svetlo plat, vendar solz razočaranja znotraj ekipe ni mogel skriti. "Seveda ne morem od veselja skakati v zrak, ker sem zmago moral prepustiti Cadelu. Njemu čestitke, boril se je do konca, kronometer je peljal odlično. Domov ne grem kot poraženec, vozil sem rumeno, dobil etapno zmago z našo novo luksemburško ekipo," se je tolažil prvi mož ekipe Leopard. Ob tem je izgubil tudi stavo s klubskim kolegom Joostom Posthumo, zato bo moral v dveh urah pojesti 20 sirovih sendvičev, seveda pozimi.