Ob testiranju bo na voljo tudi zdravnik, ki bo testiranim osebam svetoval in dajal pojasnila o obolenjih, v glavni avli UKC pa bo mimoidočim na stojnici na voljo strokovno gradivo. Informacijsko stojnico bodo študenti medicine postavili tudi na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Testiranje organizirajo v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, s testiranjem pa želijo opozoriti, da lahko s pravočasnim odkritjem okužbe izredno dobro vplivamo na izid bolezni.

"Če kronični hepatitis B ali C odkrijemo dovolj zgodaj, imajo v Sloveniji bolniki vse možnosti, da z ustreznim zdravljenjem preprečimo napredovanje bolezni do življenje ogrožajočih zapletov, kot so ciroza, odpoved delovanja jeter in rak na jetrih. V dveh letih smo v petih podobnih akcijah testirali 3109 ljudi, kar pri 70 pa je bil test na okužbo s HCV pozitiven. Dobršen del teh ljudi je danes že popolnoma ozdravljenih," je povedala prof. dr. Mojca Matičič iz klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, koordinatorica akcije.

Testiranje pomeni pomemben način za odkrivanje okužbe z virusoma hepatitisa B in C, ki v današnjem svetu predstavljata grožnjo predvsem zaradi tega, ker se okužbe po navadi bolniki dolgo sploh ne zavedajo in poiščejo zdravniško pomoč šele tedaj, ko je bolezen že težko obvladljiva. Pravočasno odkritje okužbe pa lahko pomeni ozdravitev oziroma obvladanje bolezni.

Poznamo pet virusov, ki so najpogostejši povzročitelji vnetja jeter: virus hepatitisa A (HAV), B (HBV), C (HCV), D (HDV) in E (HEV). Kronični hepatitis B in C sta bolezni, ki pomembno okrnita kakovost življenja in lahko vodita v napredujočo jetrno bolezen in tudi življenje ogrožajoče zaplete. Dokazano sta povezana z nepopravljivimi posledicami v jetrih in nastankom raka na jetrih. S premišljenim vedenjem na različnih področjih življenja lahko pomembno zmanjšamo možnost okužbe, s tem pa tudi njeno širitev med prebivalstvom. Pomembni so zlasti cepljenje proti hepatitisoma A in B, varna spolnost in izogibanje stiku z okuženo krvjo, predvsem pri menjavanju pribora ob intravenskem uživanju drog ali njihovem njuhanju, neprofesionalni tetovaži ali "piercingu" ali naključnem vbodu z odvrženo iglo. Tvegani načini življenja bistveno povečajo možnost okužbe in kroničnih posledic.

Kljub razvoju učinkovitih protivirusnih zdravil pa je treba poudariti, da ta lahko pomagajo le, če okužbo odkrijemo dovolj zgodaj, ko se je zaradi odsotnosti zdravstvenih težav bolnik večinoma še sploh ne zaveda, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi UKC Ljubljana.