Policija: Storilec priznal nekatera dejanja
Norveška policija je danes na novinarski konferenci sporočila, da je domnevni teroristični napadalec na Norveškem med zaslišanjem priznal strelski napad na otoku, ni pa razkril motiva za svoja dejanja. Prav tako tudi ni razkril, ali je deloval na lastno pest ali je imel pomagače, poročajo tuje tiskovne agencije.
Policija je še razkrila, da se je strelski napadalec na otoku Utoya predal takoj, ko je policija prispela na otok. To se je zgodilo 40 minut potem, ko se je na otoku, ki je od Osla oddaljen približno 40 kilometrov, začelo streljanje. Hkrati so policisti tudi priznali, da je imela posebna protiteroristična enota, ko so jo obvestili o streljanju, težave pri nabavi čolna, kar naj bi natančneje raziskali. Po zadnjih podatkih je v streljanju, ki naj bi trajalo kar poldrugo uro, življenje izgubilo 85 mladih. Po navedbah policije naj bi na otoku še vedno pogrešali od štiri do pet mladih.
Zaslišanje osumljenca "težavno"
Zaslišanje osumljenca je policija ocenila kot "težavno", čeprav naj bi bil 32-letnik pripravljen na sodelovanje. Potrdili so tudi, da so na otoku našli dva kosa strelnega orožja. 32-letnik naj bi v ponedeljek privedli pred preiskovalnega sodnika.
Policija je tudi potrdila, da je bila petkova eksplozija v središču Osla, ki je zahtevala najmanj sedem smrtnih žrtev, posledica avtomobila bombe. V uničenih prostorih vladne četrti norveške prestolnice naj bi bili po navedbah policije še vedno trupla žrtev, vendar policija natančne številke še ni razkrila.
Tiskovni predstavnik Europola Soeren Pedersen pa je za ameriško tiskovno agencijo AP potrdil, da Europol po napadih na Norveškem oblikuje skupino več kot 50 strokovnjakov, ki naj bi državam na severu Evrope pomagali v boju proti terorizmu.
Skupina, ki ima sedež v Haagu, naj bi v prihodnjih tednih tako pomagala pri preiskavah. Skrajno desničarske skupine po Pedersenovih besedah postajajo "vedno bolj profesionalne, vedno bolj agresivne pri novačenju ljudi za svoje cilje".
Norveški kralj pohvalil ravnanje premiera
Norveški kralj Harald V. pa je v današnjem televizijskem nagovoru pohvalil ravnanje norveškega premiera Jensa Stoltenberga po petkovih napadih. Izrazil je prepričanje, da je svoboda močnejša kot strah in da bo na Norveškem še naprej mogoče svobodno in varno živeti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Zgodilo se je to, za kar ni nihče mislil, da se lahko zgodi. Dolgo bo trajalo, da bo Norveška lahko predelala teroristične napade. Na preizkušnji je ves narod. Trdno moramo ostati zavezani našim vrednotam," je še dejal Harald V.
Premier Stoltenberg se je srečal s preživelimi strelskega napada na otoku Utoya (foto: Reuters)
Policija aretirala z nožem oboroženega moškega
Norveška policija je v hotelu, kjer se je norveški premier Jens Stoltenberg srečal s preživelimi strelskega napada na otoku Utoya, v katerem je umrlo najmanj 84 ljudi, danes aretirala moškega, oboroženega z nožem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Napadalca, gre za 32-letnega Norvežana iz skrajno desničarskih vrst, so po napadu aretirali. Predstavnica podjetja Felleskjobet Oddny Estenstad pa je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila, da je napadalec spomladi letos kupil šest ton umetnega gnojila, ki je primerno tudi za izdelavo bomb. Kot je še povedala, njegov nakup ni bil sumljiv, saj je bil lastnik kmetijske trgovine Geofarm za zelenjavo in sadje.
Švedski časopis EXPO je poročal, da je napadalec Anders Behring Breivik od leta 2009 član nacističnega spletnega foruma.
Preberite še:
Na desetine mrtvih: Norveški premier napovedal odločen odgovor na napade
Premier Pahor izrazil sožalje ob terorističnih napadih na Norveškem
V Oslu danes mirno, ljudje šokirani
Število žrtev se je povzpelo na 92
Število smrtnih žrtev petkove eksplozije v prestolnici Oslo in strelskega napada v počitniškem kampu podmladka norveški laburistov na otoku Utoya v bližini prestolnice se je po zadnjih podatkih policije povzelo na 92.
Petkova eksplozija v Oslu je po podatkih policije zahtevala sedem žrtev, število mrtvih v streljanju na otoku Utoya pa se je po zadnjih podatkih povzpelo na 85, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sicer 19 oseb še vedno prestaja kirurške posege.
Poročevalec z Norveške je za BBC povedal, da policija in preiskovalci še vedno preiskujejo tudi območje obale okoli otoka, saj obstaja upravičen strah, da se v vodi nahajajo trupla žrtev. Napadalec je namreč streljal tudi na ljudi, ki so v paniki želeli pobegniti tako, da so skočili v vodo in hoteli odplavati.
Dva strelca?
Norveška policija preiskuje navedbe, da naj bi bil v streljanje vpleten še en moški. Po navedbah očividcev naj bi na otoku videli še enega moškega, ki pa ni bil preoblečen v policista, poročajo tuje tiskovne agencije.
BBC poroča o objavah časnika VG, ki trdi, da nekatere priče streljanja na Norveškem na Twitterju objavljajo, da sta bila strelca dva. Več prič je na Twitterju zapisalo, tako BBC, da nedvomno ''moški, ki je streljal na nas ni bil oblečen v policijsko uniformo''.
Očividci so tudi povedali, da je streljanje na otoku trajalo skoraj uro. 22-letna Nicoline Bjerge Schie je tako za spletno izdajo današnjega časnika Dabgladet dejala, da je napadalec streljal v razmaku desetih sekund, sam napad pa naj bi trajal tri četrt ure.
Kot je še povedala, se je skupaj s prijatelji skrila za neko skalo v vodi. "Nisem videla nič, sem pa slišala. Kričal je in tudi zmagoslavno vzklikal," je še dejala.
Ali al Hatem, ki je prav tako preživel strelski napad, pa je za televizijo NRK dejal, da je skupina mladih najprej stekla proti moškemu, ki je bil oblečen v policista, ta pa je nato takoj začel streljati na mlade. Sam je stekel v nasprotno smer in se skril v vodo.
.jpg)
Policija napadalca obtožila obeh napadov
32-letnega Norvežana so danes uradno obtožili odgovornosti za petkova napada na Norveškem, ki sta po zadnjih podatkih zahtevala najmanj 92 smrtnih žrtev. Policija, kljub nasprotnim navedbam nekaterih medijev, še vedno ni uradno potrdila, da gre za Andersa Behringa Breivika.
32-letnika so po streljanju v počitniškem kampu podmladka vladajočih laburistov na otoku Utoya aretirali pripadniki posebnih enot.
Namestnik načelnika policije v Oslu Roger Andresen je ob tem po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še dejal, da sta napada zagotovo teroristično dejanje, za kar je po norveški zakonodaji zagrožena kazen do 21 let zapora.
BBC poroča, da je norveška policija napadalca opisala kot skrajno desničarskega krščanskega fundamentalista, poročajo tuje tiskovne agencije. Etnični Norvežan naj bi do sedaj s policijo sodeloval, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Sporočili so še, da je imel napadalec na otoku Utoya 30 minut časa za strelski pohod, preden je otok dosegla specialna enota policije.
Grozljivi prizori z otoka, kjer je napadalec ubil prek 80 najstnikov. (foto: Reuters)
Anders Behring Breivik se že od včeraj zvečer nahaja na zaslišanju na policijski postaji. Na svoje ime naj bi imel registrirano tudi strelno orožje.
Breivik naj bi bil povezan z več ekstremističnimi desničarskimi skupinam. Kot poroča slovenski portal 24ur, je osumljenec na spletnih forumih objavljal kontroverzne misli, v katerih je kritiziral islam, samega sebe pa je opisal kot ''nacionalista''. Na družbenem omrežju Facebook se je označil za katolika in konzervativca, na mikroblogerski platformi Twitter pa je zapisal eno samo sporočilo: ''Ena oseba s prepričanjem je enako pomembna skupini 100.000, ki le branijo svoje interese.''
Kot poroča portal je Breivik pred dvema letoma ustanovil podjetje, ki se ukvarja s pridelavo zelenjave, korenin in gomoljev. Podjetje v tej industriji lahko dobi dostop do velikih količin gnojila, poročajo lokalni časniki.
Po navedbah policije naj bi obtoženi po prvih ugotovitvah deloval sam in naj ne bi bil povezan z nobeno od mednarodnih terorističnih organizacij. Norvežan naj bi bil po poročanju medijev član desničarske scene, ki se je sam na svetovnem spletu označil za nacionalista in nasprotnika multikulturne družbe. Policija je sicer v noči na soboto na zahodu prestolnice začela s preiskavo stanovanja osumljenca.
Najhujši napad od druge svetovne vojne dalje
Napadalec je najprej nastavil bombo v središču Osla, nato pa se preselil 20 kilometrov stran proti severozahodu na otok Utoya, kjer je začel streljati na ljudi, oblečen v policijsko uniformo. Tudi na Utoyi naj bi bila bomba, ki ni eksplodirala in policisti so jo v petek skušal varno onesposobiti.
Napadalec naj bi se preoblečen v policijsko uniformo po navedbah očividcev na otok pripeljal v srebrnem dostavnem vozilu. Oborožen naj bi bil s puško in pištolo, nosil pa naj bi tudi neprebojen jopič.
Ko je prispel, naj bi dejal, da je prišel, da bi preveril varnost, kar naj bi bilo rutinsko opravilo po eksploziji v Oslu. Le slabi dve uri pred tem je namreč v vladni četrti v Oslu odjeknila eksplozija. Na območje kampa naj bi ga nato pripeljali s čolnom, najprej pa je začel streljati na skupino mladih, ki so se zbrali, da bi jih seznanili z dogajanjem v norveški prestolnici, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Gre za najhujši tovrstni napad na Norveškem vse od druge svetovne vojne. Eksplozija v mestu je zahtevala sedem življenj, ranjenih naj bi bilo več deset ljudi in preiskava se nadaljuje. Po bombnem atentatu v Madridu leta 2004, ko je življenje izgubilo 191 ljudi, je bil to najhujši tovrstni napad v Zahodni Evropi.
Neimenovani policijski uradnik je za AP povedal, da vse kaže, da je šlo za dejanja očitno blaznega posameznika brez povezav z mednarodnim terorizmom. "Gre bolj za napad v slogu Oklahoma Cityja, kot pa za napad v slogu 11. septembra," je za AP povedal policijski uradnik. Napad v Oklahoma Cityju je bilo leta 1995 dejanje domačega ameriškega terorista, napadi 11. septembra 2001, pa dejanja islamskih teroristov.
Posnetek Osla takoj po napadu:
Norveška policija zaostrila varnostne ukrepe
Norveška policija je po petkovi tragediji na Norveškem zaostrila varnostne ukrepa za potencialne lokacije morebitnih podobnih napadov, so pa preklicali nasvet, naj ljudje po petkovi eksploziji in streljanju ostanejo doma, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Norveški premier Jens Stoltenberg je po eksploziji v norveški prestolnici Oslo in streljanju na otoku Utoya v noči na soboto obiskal ranjene v bolnišnici v Oslu in ob tem izpostavil, da bosta napada spremenila Norveška. In odgovor po njegovem mnenju mora biti: "Še več demokracije, še več odprtosti", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Stoltenberg: Otok, ki se je iz raja spremenil v pekel
Norveški premier Jens Stoltenberg je na današnji novinarski konferenci dejal, da je bil otok Utoya "njegov otroški raj, ki se je spremenil v pekel". Kot je še dejal, je svoje številne poletne počitnice preživel na Utoyi. Glede motiva za napad pa je premier danes dejal, da je še prezgodaj, da bi to komentiral.
Stoltenberg je po poročanju tujih tiskovni agencij še dejal, da so petkovi dogodki, ki so po najnovejših podatkih zahtevali najmanj 92 smrtnih žrtev, "narodna tragedija". "Po drugi svetovni vojni v naši državi nismo doživeli hujše katastrofe," je dejal premier.
Kot je še povedal, je bilo načrtovano, da naj bi prav danes obiskal počitniški tabor svojega laburističnega podmladka. Priznal je, da je številne žrtve petkovega streljanja tudi osebno poznal.
Norveški premier je po napadih obiskal ranjene v bolnišnici v Oslu in ob tem izpostavil, da bosta napada Norveško spremenila. Njegov odgor na napada je "Še več demokracije, še več odprtosti", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
''Ni razloga za dvig stopnje ogroženosti''
Storberget je danes po poročanju tujih tiskovnih agencije dejal, da so na Norveškem ocenili, da po petkovi tragediji ni razloga, da bi povečali stopnjo varnostne ogroženosti.
"Zaenkrat ni razloga, da bi povečali stopnjo varnostne ogroženosti" za kraljestvo, je na novinarski konferenci dejal Storberget. Dodal je, da je vlada v stalnem stiku s policijo in da razprava o stopnji ogroženosti poteka, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Švedska obveščevalna služba pa je danes po napadih na Norveškem povečala varnost na območju glavnih stavb švedske vlade in norveškega veleposlaništva. Hkrati so v Stockholmu sporočili, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov na Norveškem.
Dodali so, da stopnja ogroženosti ostaja nespremenjena, in je povišana, ob tem pa opozorili, da lahko pride do spremembe. Švedska je oktobra lani stopnjo ogroženosti povišala z nizke na povišano.
