"Z določenega vidika smo bolj zdravi, a lahko kazalnike zdravja različno komentiramo," pravi Mojca Gabrijelčič Blenkuš, soavtorica publikacije. "Pričakovana življenjska doba se je podaljšala, a se moramo vprašati, ali je to največ, kar lahko rečemo v zvezi z zdravjem. Resda živimo dlje, kaj pa kakovost našega življenja?" Podatki kažejo, da se povečuje število ljudi, ki trpijo zaradi kroničnih obolenj in so zato do neke mere omejeni. Podaljšanje življenjske dobe tako ne pomeni nujno tudi podaljšanja kakovostnega življenja.

Zato bi med kazalniki, ki kažejo, kako zdrava je populacija, veljalo upoštevati ne samo pričakovano življenjsko dobo, ampak tudi problematiko posebnih skupin prebivalstva ter kakovost življenja. Slednje je bilo v statistikah doslej zanemarjeno, a se je tudi pri tem zgodil premik: nedavno se je OECD odločil, da bo treba ob bruto družbenem proizvodu držav izračunavati tudi indeks sreče, pravi Gabrijelčičeva. Poslej tako ne bo pomembno samo ekonomsko stanje države, ampak tudi zadovoljstvo in sreča ljudi, torej kakovost njihovega življenja.

Če primerjamo zdravje ljudi danes in pred petdesetimi leti, se spreminjajo tako obolevnost kot vzroki umrljivosti.

Skozi vso zgodovino človeštva so bile pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti nalezljive bolezni. Sredi prejšnjega stoletja pa sta se tako obolevnost kot umrljivost opazno znižali, predvsem po zaslugi boljših higienskih razmer, cepljenj in zdravljenja z antibiotiki.

"V Sloveniji imamo visoko stopnjo precepljenosti otrok proti nalezljivim boleznim, četudi nekateri starši cepljenje zavračajo. Starši tako sploh ne vemo več, kaj je to skrb zaradi hudih nalezljivih bolezni. Nihče več ne umira zaradi davice, otroške paralize, tetanusa..." Tudi tuberkuloze skoraj ni več, predvsem po zaslugi antibiotikov.

To je zgodba s kalcijem…

Sta pa po drugi strani v petdesetih letih začeli naraščati obolevnost in umrljivost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni. To so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, predvsem srčni infarkt in možganska kap, ter tudi osteoporoza in nekatere vrste raka. Obolevnost za temi boleznimi je zelo visoka in še narašča, a jih precej učinkovito krotimo s preventivo ali, če se je bolezensko stanje že razvilo, z medicinskimi ukrepi: nižamo krvni tlak, holesterol, sladkor... Zaradi teh medicinskih ukrepov se je zmanjšala tudi prezgodnja umrljivost, pojasnjuje Gabrijelčičeva. Vendar te bolezni poslabšujejo kakovost življenja obolelih, njihovo zdravljenje pa pomeni tudi visok strošek za zdravstvene blagajne - in dober zaslužek za farmacevtsko industrijo.

Ali včasih ni bilo toliko osteoporoze? "To je pa zgodba s kalcijem," odgovarja Gabrijelčičeva. "Kalcij se v največji meri nalaga v kosti do 15. leta starosti, vendar le, če kosti primerno obremenjujemo. Po 25. letu starosti začne počasi upadati, bolj pospešeno pa po 45. letu. Problem današnjega časa je, da so mladi tako zelo neaktivni. To pomeni zmanjšano nalaganje kalcija v kosti. Po drugi strani skušajo vzdrževati primerno težo z manjšim vnosom hrane, kar je ena najslabših možnih strategij. Biti moraš namreč aktiven, da zgradiš dovolj mišične mase, da bi bila dovolj velik porabnik energije, in da to mišično maso vsak dan dovolj zaženeš, da zagotoviš dovolj veliko energijsko porabo.

Če pri primerni mišični masi porabiš 2200 kalorij na dan, ti ni treba misliti na to, kaj boš pojedel; če pa ne migaš in četudi zaužiješ le 1600 kalorij, kar počnejo nekatera dekleta, postane problem, kaj boš jedel, da boš ves dan sit. In če ne jedo dovolj, pri čemer se še posebej izogibajo živilom, ki so označena, da redijo, to pa so siri, mleko, živila živalskega izvora, ki imajo nekaj maščobe, kar vse poleg temnolistnate zelenjave vsebuje kalcij, se bo osteoporoza razvila že zelo zgodaj. Če boš v mladosti naložil veliko kalcija v kosti, boš do osteoporoze prišel pri 70, 75 letih, če pa ne ješ dovolj, je problem že v tem, da kalcija niti ne naložiš v kosti. Zato pričakujem, da bo osteoporoze v prihodnje še bistveno več."

Usoden življenjski slog

Kronične nenalezljive bolezni, ki so poleg raka glavni vzrok umrljivosti sodobnega človeka, so predvsem posledica nezdravega življenjskega sloga. Ta je danes povsem drugačen kot pred petdesetimi leti. Zaradi sedečega načina življenja smo telesno bistveno manj aktivni, zaradi preobilice lahko dostopne hrane pa pojemo preveč, pri čemer je problem tudi nepravilna sestava obrokov.

Posledice so skrb zbujajoče. Po podatkih baze Svetovne zdravstvene organizacije "Zdravje za vse" je v letu 2007 pri nas kadilo 18,9 odstotka prebivalcev; jedli smo manj mastno hrano, a pojedli tudi manj sadja in zelenjave ter več žitaric kot prebivalci starih članic EU. Po njihovih ocenah se 46,5 odstotka odraslih Slovencev nezdravo prehranjuje, 36,7 odstotka je prekomerno prehranjenih ali debelih, 24,3 odstotka jih vsak dan ali pogosto občuti simptome stresa, 13,6 odstotka jih prekomerno pije alkohol, 16,4 odstotka je nezadostno telesno aktivnih.

Mojca Gabrijelčič Blenkuš se znova vrne k vprašanju kakovosti življenja. "Zakaj je Michele Obama tako aktivna pri zmanjševanju debelosti v ZDA? Predvsem zato, ker je njen mož dobil na mizo poročilo generalštaba, da nimajo več dovolj vojakov: približno 50 odstotkov fantov ni več sposobnih za služenje vojske. Pritožuje se tudi avtomobilska industrija, ker se ljudje zaradi debelosti ne morejo več stlačiti v avtomobile in ker delavci zaradi prekomerne teže niso več sposobni delati po osem ur. To so vitalni problemi nacionalne ekonomije. Naša telesa niso narejena za dolgotrajno sedenje, ampak tako, da se je treba intenzivno gibati vsaj dve uri na dan in biti ob tem še vsaj štiri do šest ur zmerno telesno aktiven. Jesti pa bi morali manj kalorično, a pestro, mešano hrano."

Ker je gibanje tako zelo pomembno, so bili v preteklosti ljudje na neki način celo bolj zdravi, meni, saj so bili zagotovo bolj telesno dejavni. Ali so se tudi bolj zdravo prehranjevali, je že drugo vprašanje. Tisti, ki so imeli več denarja, so si lahko privoščili bolj pestro prehrano. Revnejši prebivalci pa ne, posledica česar je bila energijska, beljakovinska in pogosto tudi mikrohranilna podhranjenost. Pred petdesetimi leti je bil delež ljudi, starejših od 65 let, pravzaprav majhen. Večina torej niti ni dočakala starosti, pri kateri se razvije veliko rakavih bolezni, demenca...

Danes so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah (tudi v Sloveniji) in eden glavnih vzrokov za obolevnost in manjšo kakovost življenja. Zaradi učinkovitega zdravljenja se delež umrljivosti zaradi teh bolezni zmanjšuje, narašča pa delež smrti zaradi raka.

Kakšne zdravstvene težave danes pestijo slovensko prebivalstvo? Po nacionalni anketi o zdravju in zdravstvenem varstvu, ki jo je IVZ leta 2007 izvedel v sodelovanju s Statističnim uradom RS, je največ, 41 odstotkov vprašanih, odgovorilo, da imajo bolečine v križu ali drugo kronično okvaro hrbta, 26 odstotkov jih ima povišan krvni tlak, 20 odstotkov bolečine v vratu ali drugo kronično okvaro vratu, 16 odstotkov se jih spopada z močnimi glavoboli ali migreno, 15 odstotkov je alergikov, 13 odstotkov jih ima revmatoidni artritis (vnetje sklepov), desetina jih navaja trajno poškodbo zaradi nezgode ali težave z zadrževanjem urina, osem odstotkov razjedo na želodcu ali dvanajstniku, sedem odstotkov osteoartritis (obraba sklepov) in sladkorno bolezen, šest odstotkov kronične težave s pljuči, astmo, pet odstotkov koronarno srčno bolezen (angina pektoris), kronično tesnobnost, depresijo, štirje odstotki vprašanih pa so imeli rakavo obolenje.

Prav rak je postal eden največjih sodobnih javnozdravstvenih problemov, tudi zaradi staranja prebivalstva.

"Človekovo telo ima 'amortizacijsko' dobo, podobno kot vsak stroj: ko si star, so bile celice že velikokrat izpostavljene oksidativnemu stresu, zato je normalno, da se začnejo spreminjati. Pri starejših zato pogosteje nastajajo rakave celice," pojasnjuje Gabrijelčičeva. Od leta 1950, ko smo v Sloveniji v okviru registra raka začeli beležiti novozbolele bolnike, pa do leta 2006 se je pojavnost raka povečala skoraj za šestkrat, navaja publikacija Zdravje v Sloveniji. V zadnjih 15 letih se je pojavnost raka med moškimi povečala za 40 odstotkov, med ženskami pa za 30 odstotkov. Kljub temu se je s sodobnimi, uspešnejšimi metodami zdravljenja umrljivost zaradi rakavih bolezni znižala.

Za zdravje prebivalstva so posebej problematični raki, ki nastajajo pri mlajših, pravi Gabrijelčičeva; tudi teh je danes več kot nekoč, pa to ni posledica samo boljše diagnostike. Nekateri najpogostejši raki so spet povezani nezdravim življenjskim slogom: na primer pljučni rak, melanom, rak debelega črevesa, ki ga povezujejo s prekomernim uživanjem mesnih izdelkov in premalo gibanja. V prihodnje bo rakavih bolezni še več. Strokovnjaki pri registru raka napovedujejo, da bosta od rojenih leta 2006 za rakom do 75. leta starosti zbolela skoraj vsak drugi Slovenec in skoraj vsaka tretja Slovenka!

Ljudje si manj umivajo roke

Napovedujejo pa se tudi drugi veliki zdravstveni problemi: vse bolj narašča pogostost duševnih težav, kot so depresivna stanja, anksioznost, občutki nezadovoljstva, povečuje pa se tudi obolevnost zaradi duševnih bolezni. "Tukaj se kaže velik vpliv okolja: je morda vzrok zanje odmaknjenost od naravnih ritmov, nezadovoljstvo, stres, prevelike obremenitve, način življenja, ki ljudi ne zadovoljuje?" ugiba Gabrijelčič-Blenkuševa. Pri tem izpostavlja še dve stanji, ki celo v strokovnih krogih ostajata nekako zapostavljeni, a sta zelo pomembni za kakovost življenja in delovno zmožnost ljudi v aktivnih letih: bolezni lokomotornega aparata ter zob in obzobnih tkiv.

Zdravnica družinske medicine Nena Kopčavar Guček, ki paciente zdravi že več kot dvajset let, posebnih sprememb v težavah ljudi ne opaža. Narašča sicer število poškodb pri športu in v turizmu, prav tako je vse več ljudi, ki imajo težave zaradi slabih ekonomskih okoliščin, ter tistih, ki upajo, da jim bo ekonomske težave uspelo rešiti pri zdravniku. "Ljudje pričakujejo, da bomo zdravniki urejali stvari, na katere nimamo nobenega vpliva, na primer odnose na delovnem mestu, da jim bomo priskrbeli invalidsko upokojitev, kadar nimajo dovolj delovne dobe..."

So pa zagotovo danes boljše možnosti zdravega prehranjevanja, ljudje so bolj ozaveščeni o pomenu gibanja, merjenja krvnega tlaka, sladkorja, holesterola... Čeprav se zdi, da zboli več ljudi kot nekoč, to ne pomeni nujno, da so na splošno ljudje bolj bolni, prej bi lahko rekli, da zaradi izboljšanih diagnostičnih postopkov odkrijemo bolezni, ki jih pred leti niso mogli, meni.

"Danes imamo presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka na dojki, materničnem vratu, debelem črevesu in danki, programe za zmanjševanje tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni... Z njimi najdemo ljudi, ki imajo povišano tveganje za razvoj teh bolezni ali pa so bolni in še nimajo simptomov. Pred leti smo bolezni odkrivali v napredovani fazi, ko se ni dalo nič več napraviti," razlaga. Vse bolj se poudarja odgovornost medicine, manj pa ljudje prevzemajo odgovornost za lastno zdravje, na primer da bi prenehali kaditi ali da bi, ker jih bolijo kolena, shujšali, navaja Kopčavar-Gučkova. Opaža tudi opuščanje nekaterih dobrih navad, kot je umivanje rok. To pa je osnovni ukrep pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni.

Neenakost v zdravju

Strokovnjaki opozarjajo, da zdravje ni povezano zgolj z zdravstvenimi dejavniki, pač pa tudi s socialno-ekonomskimi razmerami, v katerih ljudje živijo in delajo. Izboljšanje zdravja tako ni samo posledica napredka medicine, pač pa tudi boljših stanovanjskih in delovnih razmer, zmanjševanja revščine, izboljšanja izobrazbene ravni prebivalstva idr.

Tako so na primer Norvežani ugotovili, da je to, kako uspešen bo posameznik na družbeni lestvici, najbolj odvisno od funkcionalne pismenosti - kako se nauči brati in uporabljati informacije, ki jih potrebuje v vsakdanjem življenju. Ko so začrtali program zmanjševanja neenakosti v zdravstvu, zato niso toliko govorili o zdravstvenih temah, ampak o tem, kaj lahko šolski sistem naredi za to, da bodo ljudje znali koristiti storitve, ki so jim na voljo, pojasnjuje Gabrijelčič-Blenkuševa.

Prav neenakost v zdravju je problematika, ki ji javnozdravstvene politike posvečajo vse več pozornosti. Pri tem niti ne gre toliko za zmanjševanje razlik med državami, kot predvsem za zmanjševanje razlik med posameznimi skupinami prebivalstva znotraj držav. Tudi države se večinoma primerjajo po pričakovani življenjski dobi ljudi in umrljivosti dojenčkov. Po večini teh kazalnikov je Slovenija v zlati sredini EU, medtem ko nove članice po zdravstvenih kazalnikih večinoma zaostajajo za starimi.

Slovenija ima slabe izide denimo pri poškodbah in prezgodnji umrljivosti zaradi poškodb, predvsem povezanih s škodljivo rabo alkohola pri mlajših moških. Vendar pa: če bi Slovenijo razdelili na vzhodni in zahodni del, bi se zahodni del pri večini kazalnikov približal starim članicam, vzhodni pa novim, opozarja Gabrijelčičeva. Tipičen primer neenakosti v zdravju najdemo tudi, če ljudi razvrstimo po izobrazbi: vsi zdravstveni kazalniki se z nižanjem izobrazbene ravni prebivalstva poslabšajo, ugotavlja publikacija Neenakosti v zdravju v Sloveniji, ki so jo januarja izdali pri IVZ.

Ilustrativen je kazalnik umrljivosti dojenčkov, kjer je Slovenija dosegla izjemen napredek, saj manj novorojenčkov umre le v petih državah EU. Če populacijo razvrstimo po izobrazbi, pri mamicah z visoko in fakultetno izobrazbo nižjo umrljivost novorojenčkov beležijo samo še v Luksemburgu, pri mamicah z osnovno šolo ali brez izobrazbe pa se uvrstimo na rep lestvice in imajo slabše rezultate le še Latvija, Bolgarija in Romunija. "Ob teh podatkih se je treba vprašati, ali so za vse mamice enako dostopni servisi dovolj. Ali vse enako dobro vedo, kaj jim je na voljo? Imajo dovolj znanja, veščin, samozavesti, da se vključujejo v sistem tam, kjer jim država to omogoča?"

Gabrijelčičeva navede tudi primer Glasgowa v Veliki Britaniji: ugotovili so, da je bila v starem mestnem jedru pričakovana življenjska doba prebivalcev približno 65 let, v blokovskih naseljih, ki so nastala v času industrijske revolucije na prehodu iz 18. v 19. stoletje, le okoli 52 let, v premožnem naselju enostanovanjskih hiš v predmestju pa 82 let - in take razlike so nastale v enem samem mestu! "Tako da danes ne primerjamo več samo zelo generalnih kazalnikov, ampak se vse več pozornosti namenja tudi razslojenosti in kakovosti življenja ljudi," pojasnjuje javnozdravstvene trende Gabrijelčič-Blenkuševa.

Spreminja se tudi pristop k ohranjanju zdravja. Namesto preventive se vse bolj uveljavlja pristop promocije zdravja, ki skuša način življenja zdravih posameznikov prenesti ogroženim z zdravstvenimi tveganji, in ustvarjanja pogojev za zdravo življenje. "Ali je nujno, da se starši in otroci v trgovini do blagajne sprehodijo mimo kupov sladkarij? V zadnjem času poskušamo bolje razumeti, zakaj ljudje pri izbirah, ki so nam na voljo, nismo najbolj uspešni. Dolgo časa je veljalo, da je posameznik sam odgovoren za svoje zdravje, danes pa vse bolj menimo, da je lahko odgovoren le do določene mere, k nezdravim izbiram ga namreč spodbuja tudi struktura okolja, ki izkorišča to, za kar smo ljudje dovzetni."

Zdravje pomeni vse več

Pojem zdravja ima danes bistveno več konotacij kot v preteklosti, razmišlja Blenkuševa, čeprav se definicija zdravja od leta 1948, ko je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila, da "zdravje ni samo odsotnost bolezni, ampak stanje popolne telesne, psihološke in socialne blaginje", ni spremenila. "Zdravje lahko danes razumemo kot nekaj, kar si lahko kupiš, pridobiš z zavarovanjem oziroma zanj narediš nekaj tudi sam, po drugi strani pa je postalo tržna kategorija in ti ga prodajajo."

O zdravju se včasih ni toliko govorilo, čeprav so že nekoč rekli, da je zdravje naše največje bogastvo - pa vendar se z zdravjem niso tako obremenjevali, da bi prišlo na prvo mesto celo med vrednotami pri mladih. "Danes se od ljudi pričakuje, da bodo lepi, mladi, sposobni in še zdravi po vrhu - in v tem smislu je biti zdrav lahko tudi obremenitev."

Da je zdravje vse bolj pomemben družbeni dejavnik, pove tudi dejstvo, da bo skupščina OZN septembra letos drugič v zgodovini razpravljala o zdravstveni temi: o kroničnih nenalezljivih boleznih (prvič, leta 2001, so obravnavali aids). Po drugi strani pa se popolnoma tabuizira smrt, prav tako se ne govori o tem, kako sprejemati bolezen, neugodne stvari v življenju. Na vsakem koraku se poudarja le ugodje, hedonistični način življenja, zato je posameznik še bolj frustriran, ko se pojavijo težave, in ne ve, kako jih obvladovati in z njimi živeti, meni Gabrijelčičeva.

"Ne znamo več ceniti majhnih, lepih, ugodnih stvari v osebnem življenju in tudi v življenju družbe, kajti Slovenija je ne glede na vse še vedno zelo socialna država."

Če želimo še naprej izboljševati zdravje ljudi, meni, ne smemo samo vlagati v preventivo in druge zdravstvene ukrepe, ampak je treba ustvarjati okolje, v katerem bodo lahko ljudje zdravo živeli in se dobro počutili, treba je delovati v lokalnih skupnostih, da se bodo ljudje počutili vključene in imeli občutek zmožnosti prispevanja, ter vztrajati pri solidarnosti in skrbi za najbolj ranljive posameznike. "Te stvari so za zdravje bistveno bolj pomembne kot pa kakšen strogo medicinski dejavnik," pravi Mojca Gabrijelčič Blenkuš.