Sem mož vsake ženske in žena vsakega moškega.

Julij Cezar

Ko sem ležala na ginekološki mizi na študentski Polikliniki, zdravnica pa je brkljala po moji notranjosti, je na kar lepem izstrelila: vsi smo biseksualni. Naš maternični vrat je enake oblike kot penis, je rekla in dodala, da je vse to naravno, pri čemer je uporabila prav to besedo - naravno -, besedo, ki se je boji vsak starš, soočen z morebitno seksualnostjo svojega otroka.Minili sta dve leti in šele zdaj sem ob spominu na ta dogodek pomislila, zakaj pravzaprav je zdravnica Mica z mano sploh začela ta pogovor, čeprav sem se vsa namrgodena z vsemi obraznimi sredstvi trudila, da je ne bi napeljala na razmišljanje o tem, ali ni moj maternični vrat še preveč naraven. Leto pozneje sem šla k moškemu ginekologu, saj so ti, če ne veste, veliko boljši psihologi od diplomiranih psihologov, ki sploh niso nikakršni ginekologi. Hotela sem preveriti, ali so moje psihične težave povezane samo z materničnim vratom ali pa je problem morda globlji in izvira še iz zgodnjega otroštva, potlačenih čustev; ali pa morda iz obdobja pred rojstvom, ki nas, če tudi tega niste vedeli, oblikuje v to, kar smo, predvsem znotraj.Vsi smo biseksualni, in to se ve že od nekdaj! Obstaja celo lestvica, ki določa stopnjo biseksualnosti. Izbirate lahko med 1 do 6. Utemeljiti sem jo skušala po lastnem občutenju in bi jo priporočila vsem, najsi bo v znanstveno eksperimentalne ali umetniške namene. Še preden pa se lotimo analize, moramo določiti točko nič, da ne bi spregledali vseh tistih, ki se tovrstne privlačnosti (ki vsekakor obstaja) bodisi ne zavedajo, ali pa tistih, ki so aseksualni, bi se pa njihova seksualnost pod moško-ženskim "nadzorom" lahko razvila.Na začetku lestvice, pod številko 1 in 2, so vsi tisti, ki se sicer zavedajo privlačnosti istega spola, vendar imajo spolne odnose samo z osebami drugega spola, hkrati pa se vdajajo fantazijam, kako bi eventualno svojemu partnerju v posteljo pripeljali znanko iz tretjega nadstropja. Edina razlika med 1 in 2 je v tem, da je imela dvojka enkrat ali dvakrat bližnje srečanje z osebo istega spola, ki se je začelo s poljubom in končalo z nerodnim otipavanjem. Kar se tiče številke 3 - no, to je pa že resno naravna stvar. K tej kategoriji sodijo tako fantaziranje kot poskušanje in obžalovanje... še posebej to zadnje. Če spadaš v trojko, potem imaš nerešljiv problem: ženske ali moški?Želiš si obojega, a obojega ne moreš imeti, vsaj ne za dolgo, ker takšne zveze preprosto ne obstanejo, četudi so partnerji open-minded, ampak: poskusi. Je dobro za utrjevanje. Če preživiš.Štirica je rezervirana za tiste, ki od nekdaj vedo, da so biseksualni, in one, ki so to odkrili kasneje v življenju, pri čemer te izkušnje doživljajo kot najlepšo možno stvar, ki se jim je lahko zgodila v življenju. Številki 5 in 6 sta prihranjeni za profi-biseksualce (za razliko od številke 4, ki v svoji seksualnosti uživa, vendar jo pred okolico skriva). O tem govorijo odkrito, zato jih ljudje niti ne jemljejo resno, kajti iz perspektive teh drugih - le kako je mogoče, da sta ti všeč oba spola. Sledi znamenita teorija o t.i. prehodni fazi. To je samo prehodna faza, pravijo. In ti pri sebi dodajaš: ki traja vse življenje. Takšne prehodne faze so najboljše, tudi to se ve že od nekdaj.Pa vendar, najbolj zanimiv in kompleksen je trenutek, ko se družina in okolica vključita v debato o biseksualnosti. Razčistiti sam s sabo je v tem primeru vedno neprimerno lažje kot razčistiti okoli sebe. Mislim, da bi imeli biseksualci precej manj težav kot clean heteroseksualci (četudi kaj takega ne obstaja) ali dirty homoseksualci (obstajajo, na kupe jih je). Če za trenutek odmislimo lestvico, pogledovati zdaj za moškimi, zdaj za ženskami nikakor ni lahka naloga - že lažje je zavajati okolico, ki nikoli ne ve, kaj naj si misli, ali pa si misli še preveč! Okolici je treba servirati jasne informacije, danes zanimive, že jutri daleč od vsakdanjih skrbi, kajti pojutrišnjem se nikomur več ne da ubadati z mislijo, s kom greš v posteljo. V nasprotnem jim boste v konstantno zabavo, v kateri, če smo iskreni, tudi sami uživate.Okolica postane problem šele, ko se vmeša družina in maha z argumentom okolice kot največjim rabljem. Edino, kar v resnici lahko stori, je, da s prstom pokaže na vas, vi pa ji odgovorite s sredincem. Povsem normalno in naravno je, da družine poveličujejo vse v zvezi s svojimi člani, na vas pa je, da se odločite, ali jih boste obveščali o svojem seksualnem življenju ali pa se naredili neumne in z njimi delili le tiste informacije, ki jih želijo slišati. Dobra stvar pri vsej tej zgodbi o biseksualnosti in družini je, da vedno obstaja upanje,da boste na koncu le našli osebo nasprotnega spola, imeli otroke, osrečili družino in razveseljevali moža ali ženo z mislimi na svojo preteklost (in prihodnost!).Če mene vprašate, biseksualce poleg tega, da radi eksperimentirajo, kot skupino opredeljuje posebej izražen estetski čut. Če govorimo o biseksualnih ženskah, je povsem razumljivo, da si poleg moških, ki so alfa samci, znani po moči, čvrstih rokah, grobem obrazu in bradi, ki praska, želijo nekaj mehkega, nežnega, hkrati pa strastnega in neobvezujočega (ob pridržku, da niso vsem ženskam všeč tipični moški, homo balcanicusi, kot tudi niso vse ženske nežne). Moški največkrat zadovoljujejo tisti del ženske, ki je naučen, da jo mora moški zadovoljiti (nekatere celo resnično čutijo to potrebo!), medtem ko ženske zadovoljujejo njeno prirojeno naravo (ki smo jo, ponavljam, poznale pred rojstvom). Kar je najlepši dokaz, kako zelo gejevska populacija posplošuje, ko trdi, da biseksualci ne obstajajo (tudi Jack iz nanizanke Will&Grace pravi, da lezbijke ne obstajajo, kaj šele biseksualci). Ko govorimo o biseksualnih moških, iskreno rečeno, ne vem, kaj je njihov motiv (po vsej verjetnosti enak: radi bi čutili čvrsto poleg čvrstega), ampak če bi se že morala postaviti v njihovo vlogo, se mi zdi edini razlog, zakaj bi si poleg ženske želela biti tudi z moškim, zato, ker je tudi to naravno. Bržčas najmikavnejši element pri vsem skupaj pa je, da to ni dovoljeno. V naravi vsakogar od nas je, da si želimo vsega, kar je prepovedano. Tudi to se ve že od nekdaj.Ko sem tako nekega jutra ležala na ginekološki mizi in zrla v monitor ultrazvoka reproduktivnih organov, je moj ginekolog poklical specialista, da se nama pridruži in podebatira o tem, kar vidimo na zaslonu. Izkazalo se je, da imam en moški in en ženski jajčnik. Nobeden od njiju ni bil presenečen. Prvi je rekel samo: Imela boš probleme v življenju. Drugi pa dodal: Vse to vemo že od nekdaj.Perspektive in refleksije (Življenje na dotik), EPK Maribor 2012o sem ležala na ginekološki mizi na študentski Polikliniki, zdravnica pa je brkljala po moji notranjosti, je na kar lepem izstrelila: vsi smo biseksualni. Naš maternični vrat je enake oblike kot penis, je rekla in dodala, da je vse to naravno, pri čemer je uporabila prav to besedo - naravno -, besedo, ki se je boji vsak starš, soočen z morebitno seksualnostjo svojega otroka.

Minili sta dve leti in šele zdaj sem ob spominu na ta dogodek pomislila, zakaj pravzaprav je zdravnica Mica z mano sploh začela ta pogovor, čeprav sem se vsa namrgodena z vsemi obraznimi sredstvi trudila, da je ne bi napeljala na razmišljanje o tem, ali ni moj maternični vrat še preveč naraven. Leto pozneje sem šla k moškemu ginekologu, saj so ti, če ne veste, veliko boljši psihologi od diplomiranih psihologov, ki sploh niso nikakršni ginekologi. Hotela sem preveriti, ali so moje psihične težave povezane samo z materničnim vratom ali pa je problem morda globlji in izvira še iz zgodnjega otroštva, potlačenih čustev; ali pa morda iz obdobja pred rojstvom, ki nas, če tudi tega niste vedeli, oblikuje v to, kar smo, predvsem znotraj.

Vsi smo biseksualni, in to se ve že od nekdaj! Obstaja celo lestvica, ki določa stopnjo biseksualnosti. Izbirate lahko med 1 do 6. Utemeljiti sem jo skušala po lastnem občutenju in bi jo priporočila vsem, najsi bo v znanstveno eksperimentalne ali umetniške namene. Še preden pa se lotimo analize, moramo določiti točko nič, da ne bi spregledali vseh tistih, ki se tovrstne privlačnosti (ki vsekakor obstaja) bodisi ne zavedajo, ali pa tistih, ki so aseksualni, bi se pa njihova seksualnost pod moško-ženskim "nadzorom" lahko razvila.

Na začetku lestvice, pod številko 1 in 2, so vsi tisti, ki se sicer zavedajo privlačnosti istega spola, vendar imajo spolne odnose samo z osebami drugega spola, hkrati pa se vdajajo fantazijam, kako bi eventualno svojemu partnerju v posteljo pripeljali znanko iz tretjega nadstropja. Edina razlika med 1 in 2 je v tem, da je imela dvojka enkrat ali dvakrat bližnje srečanje z osebo istega spola, ki se je začelo s poljubom in končalo z nerodnim otipavanjem. Kar se tiče številke 3 - no, to je pa že resno naravna stvar. K tej kategoriji sodijo tako fantaziranje kot poskušanje in obžalovanje... še posebej to zadnje. Če spadaš v trojko, potem imaš nerešljiv problem:

ženske ali moški?

Želiš si obojega, a obojega ne moreš imeti, vsaj ne za dolgo, ker takšne zveze preprosto ne obstanejo, četudi so partnerji open-minded, ampak: poskusi. Je dobro za utrjevanje. Če preživiš.

Štirica je rezervirana za tiste, ki od nekdaj vedo, da so biseksualni, in one, ki so to odkrili kasneje v življenju, pri čemer te izkušnje doživljajo kot najlepšo možno stvar, ki se jim je lahko zgodila v življenju. Številki 5 in 6 sta prihranjeni za profi-biseksualce (za razliko od številke 4, ki v svoji seksualnosti uživa, vendar jo pred okolico skriva). O tem govorijo odkrito, zato jih ljudje niti ne jemljejo resno, kajti iz perspektive teh drugih - le kako je mogoče, da sta ti všeč oba spola. Sledi znamenita teorija o t.i. prehodni fazi. To je samo prehodna faza, pravijo. In ti pri sebi dodajaš: ki traja vse življenje. Takšne prehodne faze so najboljše, tudi to se ve že od nekdaj.

Pa vendar, najbolj zanimiv in kompleksen je trenutek, ko se družina in okolica vključita v debato o biseksualnosti. Razčistiti sam s sabo je v tem primeru vedno neprimerno lažje kot razčistiti okoli sebe. Mislim, da bi imeli biseksualci precej manj težav kot clean heteroseksualci (četudi kaj takega ne obstaja) ali dirty homoseksualci (obstajajo, na kupe jih je). Če za trenutek odmislimo lestvico, pogledovati zdaj za moškimi, zdaj za ženskami nikakor ni lahka naloga - že lažje je zavajati okolico, ki nikoli ne ve, kaj naj si misli, ali pa si misli še preveč! Okolici je treba servirati jasne informacije, danes zanimive, že jutri daleč od vsakdanjih skrbi, kajti pojutrišnjem se nikomur več ne da ubadati z mislijo, s kom greš v posteljo. V nasprotnem jim boste v konstantno zabavo, v kateri, če smo iskreni, tudi sami uživate.

Okolica postane problem šele, ko se vmeša družina in maha z argumentom okolice kot največjim rabljem. Edino, kar v resnici lahko stori, je, da s prstom pokaže na vas, vi pa ji odgovorite s sredincem. Povsem normalno in naravno je, da družine poveličujejo vse v zvezi s svojimi člani, na vas pa je, da se odločite, ali jih boste obveščali o svojem seksualnem življenju ali pa se naredili neumne in z njimi delili le tiste informacije, ki jih želijo slišati. Dobra stvar pri vsej tej zgodbi o biseksualnosti in družini je, da

vedno obstaja upanje,

da boste na koncu le našli osebo nasprotnega spola, imeli otroke, osrečili družino in razveseljevali moža ali ženo z mislimi na svojo preteklost (in prihodnost!).

Če mene vprašate, biseksualce poleg tega, da radi eksperimentirajo, kot skupino opredeljuje posebej izražen estetski čut. Če govorimo o biseksualnih ženskah, je povsem razumljivo, da si poleg moških, ki so alfa samci, znani po moči, čvrstih rokah, grobem obrazu in bradi, ki praska, želijo nekaj mehkega, nežnega, hkrati pa strastnega in neobvezujočega (ob pridržku, da niso vsem ženskam všeč tipični moški, homo balcanicusi, kot tudi niso vse ženske nežne). Moški največkrat zadovoljujejo tisti del ženske, ki je naučen, da jo mora moški zadovoljiti (nekatere celo resnično čutijo to potrebo!), medtem ko ženske zadovoljujejo njeno prirojeno naravo (ki smo jo, ponavljam, poznale pred rojstvom). Kar je najlepši dokaz, kako zelo gejevska populacija posplošuje, ko trdi, da biseksualci ne obstajajo (tudi Jack iz nanizanke Will&Grace pravi, da lezbijke ne obstajajo, kaj šele biseksualci). Ko govorimo o biseksualnih moških, iskreno rečeno, ne vem, kaj je njihov motiv (po vsej verjetnosti enak: radi bi čutili čvrsto poleg čvrstega), ampak če bi se že morala postaviti v njihovo vlogo, se mi zdi edini razlog, zakaj bi si poleg ženske želela biti tudi z moškim, zato, ker je tudi to naravno. Bržčas najmikavnejši element pri vsem skupaj pa je, da to ni dovoljeno. V naravi vsakogar od nas je, da si želimo vsega, kar je prepovedano. Tudi to se ve že od nekdaj.

Ko sem tako nekega jutra ležala na ginekološki mizi in zrla v monitor ultrazvoka reproduktivnih organov, je moj ginekolog poklical specialista, da se nama pridruži in podebatira o tem, kar vidimo na zaslonu. Izkazalo se je, da imam en moški in en ženski jajčnik. Nobeden od njiju ni bil presenečen. Prvi je rekel samo: Imela boš probleme v življenju. Drugi pa dodal: Vse to vemo že od nekdaj.

Perspektive in refleksije (Življenje na dotik), EPK Maribor 2012