Branka Zobec Hrastar je tožilka že 21 let in pol. Kot pravi, je to poklic, ki ga z veseljem opravlja, a pritiski nanjo so bili v zadnjem času vendarle prehudi. Zato namerava sleči tožilsko togo in odpreti samostojno odvetniško pisarno - in ne v kompaniji z odvetnikom Mirkom Bandljem, kot so namigovali nekateri slabše obveščeni mediji. Kot pravi sama, se vedno odloča za najtežjo pot. A to se bo zgodilo šele, ko bo za to, da postane odvetnica, dobila vsa potrebna zagotovila pristojnih organov.

"Ne nameravam več delati na takšni funkciji v državi, ki ne more ali noče zaščititi svojih funkcionarjev," je bilo kratko njeno pojasnilo za medije. Nekateri so to razumeli, kot da ji kdo grozi, vendar nam je povedala, da to ne drži. Do novinarjev je sicer nezaupljiva in zadržana.

Spis o zadevi Patria

Če za začetek na kratko preletimo njeno dolgoletno tožilsko kariero: začela je leta 1990 kot namestnica takratnega temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, pet let pozneje dobila trajni tožilski mandat, junija 2004 pa je postala višja državna tožilka. Od novembra 1999 do 1. avgusta 2010 je delovala v posebni tožilski skupini za boj proti organiziranemu kriminalu; od 1. julija 2007 do 1. marca 2010 vodila specializirani oddelek, zadolžen za preiskovanje kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti. S tem oddelkom je tožilstvo pridobilo preiskovalne pristojnosti, ki jih imata sicer samo policija in varnostni organ obrambnega ministrstva.

Zaradi nesporazuma s svojo takratno šefico Barbaro Brezigar, za katero trdi, da ji ne zaupa in se vmešava v njeno delo (posredi je afera Baričevič), je odstopila s položaja vodje oddelka. Ko ji je mandat v skupini tožilcev za pregon organiziranega kriminala potekel, je pristala na pritožbenem oddelku vrhovnega državnega tožilstva, s seboj pa vzela tudi spis o zadevi Patria, v kateri so med obtoženci prvak stranke SDS Janez Ivan Janša ter Jože Zagožen, Walter Wolf, Ivan Črnkovič in Anton Krkovič.

Napisala je 86 strani dolg obtožni predlog, v katerem Janezu Janši očita poskus kaznivega dejanja sprejemanja daril za nezakonito posredovanje. Sojenje naj bi se predvidoma začelo 5. septembra.

Prav Janez Janša je bil ves čas najbolj siten kritik dela Branke Zobec Hrastar; že tako ji ne more pozabiti, da ga je daljnega leta 1988 aretiral prav njen mož Zvonko Hrastar, skupaj s kolegom kriminalistom Miranom Frumnom.

Prav zaradi vloženega obtožnega predloga jo je Janša pred približno mesecem prek odvetnika Francija Matoza kazensko ovadil za zlorabo položaja in ponarejanje listin, po njegovih besedah je namreč v obtožni predlog v zadevi Patria zapisala lažno vsebino. Janša Zobec-Hrastarjevi med drugim očita, da je skopirala nekatere zapise, ki so bili objavljeni v Delu in Mladini. "To kaže, da pri vsej zadevi ne gre za kazenski, ampak za medijsko-politični konstrukt," je še prepričan Janša.

Na sodišču tudi avstrijska obtožnica

A na okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer bodo sodili omenjeni peterici, imajo tudi obtožnico z Dunaja, v kateri avstrijski tožilec enemu od obtoženih v zadevi Patria, trgovcu z orožjem Hansu Wolfgangu Riedlu, med drugim očita, da je dal podkupnino takratnemu premierju Janezi Janši. V Avstriji je kaznivo tudi, če mu je podkupnino zgolj ponujal. Če bi mu očitano dejanje dokazali, pa bi moral Janez Janša pojasniti, zakaj tega ni prijavil.

Če se vrnemo k nesporazumom Branke Zobec Hrastar s takratno prvo damo tožilstva Barbaro Brezigar. Zobec-Hrastarjeva je februarja lani odstopila kot vodja specializiranega oddelka v skupini tožilcev za boj proti organiziranemu kriminalu. Razlog: šefica tožilcev se je vmešavala v konkretne preiskave, tudi v zadevo Baričevič. O svojem odstopu je napisala posebno izjavo, ki jo je posredovala Brezigarjevi in vodji posebne tožilske skupine Blanki Žgajnar.

Razvedelo se je, da je v tem pismu zapisala, da je Barbara Brezigar brez njene vednosti 12. februarja 2010 in 17. februarja 2010 po telefonu poklicala policista specializiranega oddelka (nadrejena mu je bila Zobec-Hrastarjeva) in mu v zadevi Baričevič dajala navodila tako glede preiskovanja kot tudi, katere sume kaznivih dejanj naj preiskuje (preiskava je bila usmerjena proti vodstvu policije), od njega pa je zahtevala tudi sprotno obveščanje o poteku preiskave.

Spora ni zgladil niti sestanek pri premierju Borutu Pahorju, ki se ga je skupaj z obema tožilkama udeležil tudi minister za pravosodje Aleš Zalar. Fotografije, ki so zaokrožile po medijih, so bile nadvse zgovorne: Barbara Brezigar in Branka Zobec Hrastar sta na zofi sedeli vsaka na svojem koncu, kar se da daleč druga od druge.

Objavljeni magnetogram brez vrednosti

LDS je pozneje zahtevala objavo magnetograma tega pogovora in premier Borut Pahor je umaknil oznako zaupno s pogovora, ki ga je imel sredi marca lani z ministrom Alešem Zalarjem in obema tožilkama. Vendar je zaradi zahteve tožilstva ključni del magnetograma ostal tajen. Šlo je za del sestanka, v katerem je Zobec-Hrastarjeva citirala uradne zaznamke policista specializiranega oddelka, ki je beležil, kakšna navodila mu je mimo nje dajala Brezigarjeva. Minister Zalar je takrat dejal, da je tako okrnjen magnetogram brez vsake vrednosti. "Izbrisano je prav tisto, zaradi česar smo zahtevali objavo magnetograma. Zdaj si ni mogoče ustvariti realne slike o tem, kaj se je dogajalo na tožilstvu."

Nekaj mesecev pozneje je Brezigarjeva posegla tudi v spis zadeve Patria, kar je le še poglobilo njun spor. Da Brezigarjeva dvomi o delu podrejene kolegice, se je izkazalo tudi, ko je vodja oddelka za državnotožilski strokovni nadzor Sanja Javor Pajenk (brez vednosti Zobec-Hrastarjeve, ki je bila takrat na bolniški) vpogledala v omenjeni tožilski spis.

"To je ena najboljših tožilk. Natančna, strokovna, zelo zavzeta pri utemeljevanju obtožnice, jezikovno natančna. Med tožilci je veljala za samotarko. Nikoli se ni posebej družila s sodelavci in hodila na kavo, na tožilstvo je hodila zato, da je delala. Velika škoda, da odhaja. Zanjo nimam slabe besede, ne po strokovni ne po človeški plati," jo je pohvalil upokojeni vrhovni državni tožilec Franc Mazi.

Strokovni svet SDS se je takoj odzval na napovedani odstop Branke Zobec Hrastar in ta njen korak označil kot "strahopeten beg tožilke pred gotovim porazom".

Zobec-Hrastarjeva je bila tudi avtorica obtožnega predloga zoper nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca in bivšega načelnika generalštaba Albina Gutmana zaradi nevestnega dela v službi. Očitala jima je, da sta državni proračun oškodovala za skoraj 16 milijonov evrov, a je na sodišču (vsaj za zdaj, sodba namreč še ni pravnomočna) pogorela.

A nekako v skladu s svojim uporniškim karakterjem ne bi presenetila, če bi se 5. septembra pojavila v sodni dvorani ljubljanskega okrajnega sodišča in zadevo Patria, v katero je nedvomno vložila ogromno energije, izpeljala do konca.