Julijski vročinski val je letos trajal osem dni, in sicer med 7. in 14. julijem, takrat so bile najvišje dnevne temperature nad 30 stopinj Celzija. "Podoben vročinski val je bil meseca julija tudi lani. Zanimivo, tudi tisti je trajal osem dni, le datum je bil nekoliko zamaknjen, a le za tri dni," je povedal Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje.

Takšni vročini navadno sledi hladnejše obdobje, ko je lahko dnevna temperatura tudi do 20 stopinj nižja, predvsem dokler je še oblačno in deževno. "Potem, ko posije sonce, ni več takšne razlike. V začetku tega tedna je bilo res sredi dneva pod 20 stopinj Celzija, potem se je malo segrelo, tako da je bila najvišja dnevna temperatura okoli 22," je razložil Gregorčič.

Kot pravi, "nič ne kaže, da bi se do konca tega meseca vročina vrnila." Ozračje pa se bo vseeno postopoma segrevalo. Ko bo jasno, bo toplo, v primeru dežja in slabega vremena nekoliko hladneje. V začetku avgusta bo, kot kaže, spet bolj poletno, s temperaturami okoli 30 stopinj Celzija. V tednu med 8. in 14. avgustom lahko pričakujemo nov vročinski val. Gregorčič opozarja: "To je še tako daleč, da napoved ni zelo zanesljiva. Videti pa je, da bo tej hladni fazi, ki bo čez vikend, potem zmerno topli naslednji teden, sledil dvig temperatur v začetku avgusta."

Vročinski valovi pa niso nič nenavadnega. Po številu vročih dni izstopa predvsem leto 2003. Takrat je slovenijo prvi vročinski val segrel že junija, v vseh treh poletnih mesecih pa smo imeli kar 52 vročih dni, torej takšnih, ko je bila dnevna temperatura 30 stopinj Celzija ali več. Letos jih imamo šele deset.

Število vročih dni je bilo v juniju in avgustu največje leta 2003, avgusta kar 23. Julija pa je bilo največ vročih dni leta 2006, in sicer 18.

"Meja med toplimi subtropskimi in hladnejšimi subpolarnimi zračnimi masami v zmernih geografskih širinah, kjer smo tudi mi, valovi," pove Gregorčič. Kjer se hladen zrak spušča proti jugu, imamo deževno in hladno vreme, kakih tisoč kilometrov vzhodneje je suho in toplo. Če se to premakne, se tudi vreme spremeni. Kako hitro se to dogaja, je odvisno od dolžine tako imenovanih valov.