Nujnosti znanja jezika se zaveda tudi EU, ki sicer še vedno zagovarja prost pretok oseb. Različni pozivi evropskih zdravniških in nevladnih organizacij ter primer, ko je tujemu zdravniku in medicinski sestri v Veliki Britaniji zaradi neznanja jezika umrl bolnik, pa so povod za spremembe na tem področju tudi v EU, so v sporočilu za javnost zapisali na zbornici.
"Zato mora tudi v Sloveniji za zdravnike in zobozdravnike kot najvišje izobraženi kader v zdravstvu, ki nosi tudi največjo odgovornost v procesu zdravljenja, veljati zahteva po znanju slovenskega jezika na visoki stopnji," je v posebnem pismu izvajalcem zdravstvene dejavnosti poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Kalan Živčec.
Zdravniška zbornica je pozvala, da se za vse zaposlene na tem področju, zlasti pa za državljane drugih držav, ki so poklicno kvalifikacijo pridobili na podlagi zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnikov in zobozdravnikov, določijo jasna merila glede znanja slovenskega jezika in se jih napoti na intenzivne tečaje slovenščine.
Na ta način bosta omogočeni učinkovita komunikacija in medsebojno razumevanje med zdravnikom oziroma zobozdravnikom in bolnikom, kar bo vsekakor prispevalo k bolj varnemu in kakovostnemu zdravstvenemu sistemu v Sloveniji, navajajo v zbornici.
