S protestnim pismom 225 članov - turističnih ponudnikov na območju občin Tolmin in Kobarid - so se odzvali pri Zavodu LTO Sotočje. "Reka Soča je hrbtenica naše turistične ponudbe, ki je kljub obstoječim zaščitam že danes močno ogrožena in razvrednotena s prekomernim izčrpavanjem proda. Novi energetski objekti na Soči so v popolnem nasprotju s trajnostnim konceptom razvoja, ki ga podpira evropska skupnost in deklarativno razglaša tudi naša država," pravi direktor LTO Posočje Janko Humar. Ponovnemu poskusu razvrednotenja Soče nasprotuje Planinska zveza Slovenije. Njen podpredsednik Borut Peršolja se čudi, da predlog energetskega zakona vsebuje določbe, s katerimi bi ukinili naravne vrednote državnega pomena, obenem pa je prepričan, da skrajno neodgovoren odnos v predlogu do umeščanja energetskih objektov v občutljiv prostor meče slabo luč na celoten zakon. K umiku spornega člena poziva tudi Zavod republike Slovenije za varstvo narave, saj ta pomeni izničenje zavarovanja enega najvrednejših delov narave v Sloveniji in Evropi.

Direktor Soških elektrarn Vladimir Gabrijelčič pravi, da želijo le sobivati v prostoru. "Zakon o Soči je zastarel in imamo precej drugih zakonov, ki ščitijo reko. Prav tako ni v skladu z evropsko zakonodajo. Problem je v tem, da zakon vse izključuje," je povedal Gabrijelčič in priznal, da pripravljajo študijo umestitve hidroelektrarne Učja v okolje na Bovškem. "Načrte nismo potegnili iz predalov. Na novo smo napravili oceno vplivov na okolje, zmanjšali akumulacijo na 800.000 kubičnih metrov, pregrado pomaknili proti nekdanji meji z Italijo. Vse z namenom, da ostane najlepši del reke ohranjen. Soča in njeni pritoki so hudourniške vode in ob močnejših padavinah poplavljajo. Prav naše elektrarne urejajo dotok vode in zmanjšujejo možnost poplav. Akumulacije elektrarn s pridom izkoriščamo za turizem, šport in rekreacijo, pa tudi za vodovod, na primer na reki Zadlaščici", dodaja Gabrijelčič.

Bovški župan Danijel Krivec in njegov tolminski kolega Uroš Brežan menita, da bi morali zakon o Soči iz leta 1976 prevetriti, saj zdajšnja popolna zaščita Soče ne dopušča možnosti razvoja ob reki in njenih pritokih. Zagovorniki Soče so si tudi edini, da je prenova zakona potrebna ne zaradi gradnje hidroelektrarn, ampak zato, da z odgovornimi in trajnostnimi rešitvami uskladijo in uravnotežijo njeno ohranjanje in številne dejavnosti, ki se na njej dogajajo in so temelj razvoja turizma.