Od novosti imata največji vpliv vrnitev Pirellija kot edinega opremljevalca moštev s pnevmatikami, ki je zamenjal Bridgestone, ter uvedba gibljivega zadnjega krilca (sistem DRS). Moštvo Mercedesa je danes postreglo s podatki, ki nazorno kažejo, kako so spremembe pozitivno vplivale na dirkanje.
Na prvih devetih dirkah sezone smo videli že 623 prehitevanj, v to številko pa niso všteta pridobljena mesta v prvem krogu dirke ali mesta, ki so jih dirkači pridobili zaradi okvar ali nesreč njihovih tekmecev. Od teh 623 prehitevanj jih je bilo 175 takšnih, ko so hitrejši dirkači prehiteli kakšnega od najslabših treh moštev, 43 prehitevanj je bilo med dirkačema istega moštva, 180 prehitevanj je bilo ob pomoči sistema DRS, 225 pa je bilo “normalnih“ prehitevanj.
Po številu prehitevanj so bile letos najbolj zanimive dirke v Montrealu (136 prehitevanj), Carigradu (123) in Šanghaju (97), najmanjkrat pa so dirkači mesta pridobili v neposrednem dvoboju na dirkah v Monaku (22 prehitevanj), Silverstonu (29) in Melbournu (30). Zanimiv je podatek, da so na najbolj dolgočasni dirki v Valenciji dirkači izvedli enkrat več prehitevanj (44) kot v Monaku, od teh jih je bilo 16 s pomočjo DRS sistema v prvi dovoljeni coni, šest pa v drugi.
Sistem gibljivega zadnjega krilca (DRS) je bil letos zaslužen za kar 29 odstotkov vseh prehitevanj. Na štirih (v Šanghaju, Carigradu, Barceloni in Valenciji) od devetih letošnjih dirk je bilo prehitevanj ob pomoči sistema DRS celo več kot “normalnih“ prehitevanj. Največ prehitevanj te vrste je bilo na VN Turčije (50), najmanj pa v Monaku (le dve).
Pirelli nasledil Bridgestone, pnevmatike pa še vedno igrajo vidno vlogo pri prehitevanjih
Bridgestone je letos v formuli ena zamenjal italijanski Pirelli, ki kot edini opremlja moštva s pnevmatikami. Kljub menjavi opremljevalca pa se stvari na tem področju niso preveč spremenile, saj imajo dirkači z manj obrabljenimi gumami še vedno precejšnjo prednost pred konkurentom z bolj obrabljenimi pnevmatikami.
Od 225 “normalnih“ prehitevanj jih je bilo le 124 (55 odstotkov) v situaciji, ko je bila razlika v dolžini uporabe pnevmatik med dirkačema manjša od pet krogov. Od 180 prehitevanj ob pomoči sistema DRS pa jih je bilo zgolj 94 (52 odstotkov) takšnih, ko sta imela dirkača približno enako obrabljene pnevmatike.
Obraba pnevmatik je na prehitevanja najbolj vplivala na dirki v Barceloni, kjer so dirkači z manj obrabljenimi pnevmatikami napravili 69 odstotkov vseh prehitevanj na dirki, najmanj pa se je obraba poznala na deževnih dirkah v Montrealu in Silverstonu.
V letošnji sezoni lahko vidimo tudi precej več postankov, kot smo jih bili vajeni v zadnjih letih. Na devetih dirkah so se dirkači v boksih ustavili kar 560-krat. Največ postankov je bilo v Carigradu (82), Barceloni (77) in Montrealu (76), najmanj pa v Monaku (43), Melbournu (46) in Silverstonu (54).
V skupno število postankov je vštetih tudi 11 kazenskih voženj skozi bokse in štirje kazenski postanki v dolžini desetih sekund. Edini dirki brez kazni sta bili v Španiji, v Barceloni in Valenciji, največ dela pa so imeli komisarji v Montrealu, kjer so podelili kar štiri kazni v obliki vožnje skozi bokse.
