Spremenjeni zakon onemogoča oziroma odpravlja nevarnost zavlačevanja ali oviranja postopka zaradi predhodnega vpisovanja večstanovanjske stavbe v kataster. Odslej bo namreč pristojno sodišče dolžno samo poskrbeti za vpis stavbe, ki je še ni v katastru. Do zdaj je to opravljala stranka. Ena bistvenih novosti je tudi razširitev kroga udeležencev v obeh postopkih še na upravnika stavbe in občino. Upravnik bo lahko sodišču podal koristne podatke o pridobiteljih etažne lastnine in stavbi, občina pa bo lahko sodišče seznanila z urbanističnimi vidiki prostora in varovala javni interes.
Poleg tega se za določanje pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003, razširja aktivna legitimacija na občine in zemljiškoknjižne lastnike. S tem bo pravno zavarovan njihov interes po uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stanjem, hkrati pa naj bi se ta usklajenost povečala. Prav pri določanju pripadajočega zemljišča so namreč po navedbah ministrstva za pravosodje nepremičninske evidence najbolj neusklajene z dejanskim stanjem. Novela odpravlja tudi dvojni postopek pri amortizaciji listin, kadar posamezniki ne razpolagajo z izvirniki. Do zdaj je postopek amortizacije kopije, po kateri je bil nato možen vpis v zemljiško knjigo, potekal ločeno, odslej pa bo del postopka ugotavljanja oziroma vzpostavitve etažne lastnine.
Prvotni zakon o vzpostavitvi etažne lastnine je državni zbor sprejel leta 2008, ker v tistem času okoli 300.000 večstanovanjskih stavb še vedno ni bilo vpisanih v zemljiško knjigo. Z zakonom je država omogočila vpis etažne lastnine na predlog enega samega predlagatelja - lastnika stanovanja - ne glede na to, ali se ostali stanovalci s tem strinjajo. Etažna lastnina namreč nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo.
