To je zelo zahteven projekt, za katerega naša gradbena stroka pravzaprav nima veliko referenc, ne nazadnje se skakalnice ne gradijo kar vsak dan. "Drži. Začeli smo pripravljalna dela, pripravo dostopnih poti in delovnih platojev. Konec prihodnjega tedna bodo tu že pošteno hrumeli gradbeni stroji. K zahtevnosti gradnje največ prispevata velika strmina in večna bojazen, da nas bo ujela zima, ki je v tej dolini še posebno zgodnja," je potrdil Mitja Koren, odgovorni vodja projekta pri GH Holdnigu. Poleg obeh skakalnic je treba na tej stopnji zgraditi še sodniški stolp, televizijski stolp, ogrevalni objekt in tekoče stopnice. "Projekt je narejen zelo kakovostno, predvideva tudi kakovostne materiale, zato bomo skupaj s partnerji in podizvajalci morali tudi mi kakovostno opraviti gradbena dela," je obljubil Mitja Koren. Prve domače tekme bi na novi skakalnici lahko organizirali že februarja prihodnje leto.

Direktor Zavoda Planica Jelko Gros je ob tem dodal, da že potekajo razpisi za plastifikacijo obeh skakalnic ter nakup druge opreme. Še letos naj bi začeli tudi gradnjo preostalih manjših skakalnic, za kar se bodo lahko pogajali kar z že izbranim izvajalcem del za obe veliki skakalnici, če pa ta poganjanja ne bi bila uspešna, bo sledil še en razpis. V nadaljevanju gradnje Nordijskega centra Planica bodo prišli na vrsto še nov servisni objekt namesto zdajšnje Čaplje, osrednji objekt za smučarske teke, izboljšava (povečanje) letalnice in gradnja tekaških prog. Celoten projekt je ocenjen na 42 milijonov evrov.

Država te dni nadaljuje postopek za odkup še preostalega deleža zemljišč v Planici, ki so v lasti Agrarne skupnosti Rateče - Planica oziroma njenih deležnikov. Postopek je zelo zapleten, saj je vsak od sto upravičencev lastnik sorazmernega deleža na vsakem posameznem kvadratnem metru zemljišč. Zakon o Zavodu Planica sicer omogoča, da približno petini lastnikov, ki se za prodajo še niso odločili, enostavno odmerijo zemljišče tam, kjer ga za gradnjo centra sploh ne potrebujejo. "Ker želimo vsem zagotoviti enakopravnost, bo država po enaki ceni, se pravi po 19 evrov za kvadratni meter, odkupila še preostale deleže. Ponudili smo vsem, odziv je dober," je še ocenil Jelko Gros.