Spremembe, ki se zadnja leta tudi v podjetjih odvijajo vse hitreje, tudi strateške, od menedžerjev zahtevajo tudi spremembe pri vodenju. Kako naj bi se menedžerji izobraževali in usposabljali za uspešno vodenje podjetij?

Najraje se izobražujem z branjem tako knjig kot drugih publikacij. Rad prebiram zapise ljudi, ki imajo s področja vodenja lastne izkušnje. Nerad pa podlegam šolam vodenja, ker so to le šole in če si priden učenec, ne boš nič izjemnega. V šolah so namreč povsem zanemarili individualnost posameznika. Zato se raje učim z branjem o izkušnjah ljudi, ki so naredili kaj unikatnega in te izkušnje skušam uresničiti seveda na meni lasten način. Prepričan sem, da je največji potencial v meni samem. Je pa res, da se, če ne berem, počutim kot puščavnik... Sam zelo težko priznavam neke omejitve, še posebej pa navade, saj so po mojem mnenju kot strup za ustvarjalnost. Sam sem v življenju počel že zelo različne stvari, zdaj vodim Postojnsko jamo, ki pa je nekaj posebnega, ker je jama pravzaprav večna. In čez deset let naj bi bil njen sloves še večji kot sedaj. Zato sem prepričan, da menedžer podjetja ne more voditi ves čas po enakem modelu, še posebej, če podjetje raste. Sam sem na primer podjetje s petimi zaposlenimi vodil na en način, dvajset drugače, kolektiv s 120 sodelavci pa zahteva popolnoma drugačen način vodenja. V vsakem primeru pa te morajo zaposleni poznati in ti zaupati, zato tudi pravim, da na nek način velike razlike med vodenjem 20 sodelavcev in 120 ljudi ni.

Kaj boste prebirali med poletjem?

Nenehno se vračam k rimskim stoikom. Sicer so zahtevni za razumevanje, zato jih prebiram počasi, a prepričan sem, da je bilo pred dva tisoč leti že vse zapisano. Zelo blizu mi je tudi Dostojevski in njegovo delo Zločin in kazen bom zagotovo še večkrat prebral. Nedavno sem bral tudi Flaubertovo Madame Bovary. Skozi njo sem ugotovil, da je bil podjetniški svet tedaj precej krut. Je pa tudi res, da poleg filozifije rad prebiram tudi psihološke romane.

Sami pravite, da knjige berete pretežno ponoči. Katere so te dni na vaši polici ob postelji?

Dve Gregoričevi knjigi in sicer Moj dom in Trst : Koper - večna tekmeca. Ves čas imam na polici Senekina Pisma prijatelju. Redno berem tudi časopise in nekatere revije, da dobim tudi kakšno dobro idejo.

Katere knjige bi priporočili svojim kolegom ali mladim, ki prihajajo na vodstvene položaje?

(Premislek) Vsaj mora najti svojo knjigo. Če pogledam svojo knjižnico, natanko vem, zakaj imam v njej prav te knjige. Med njimi je tudi knjiga z naslovom Sedem navad uspešnih menedžerjev. A od vseh sedem navad sta mi blizu samo dve - nenehno spremljanje dela in sistematičnost. O tovrstnih knjigah tudi menim, da so predvsem poslovne usešnice avtorjev, ne pa tudi uspešnice učencev. In medtem ko nekateri pravijo: Ta knjiga me je navdihnila", jaz rečem: "To poglavje v knjigi me je navdihnilo." V knjigah si tudi označim dele, ki se mi zdijo pomembni. In ko po daljšem času knjigo spet vzamem v roke, se lahko natanko spomnim, zakaj so mi bile označene misli avtorja pomembne in kaj smo tedaj v podjetju počeli.

Kako pri vodenju vzpostavljate primerno ravnotežje med IQ in čustveno inteligentnostjo?

Sam sem prepričan, da ima čistvena inteligentnost v poslovnem svetu večjo težo kot intelektualna inteligenca. Vodilni človek je namreč lahko na intelektualni ravni pripravi stvari, nisi pa jih sposoben uresničiti. Zakaj v znanstveni sferi, kjer je intelekt na zelo visoki ravni, stvari ne uspevajo hitreje? Ker jih ljudje niso znali s svojo karizmo, prepričljivostjo, razumevanjem in komunikacijo spraviti v življenje. Če posmislite samo na trenersko legendo, Željka Obradovića, ki je izjemno uspešen, je verjetno dokaj hitro jasno, kaj mislim. (smeh)