Odločitev Zobec-Hrastarjeve, da odide s tožilstva, je očitno dokončna, čeprav so jo po naših neuradnih informacijah na vse kriplje prepričevali, naj ostane. Po pisanju nekaterih medijev se namerava pridružiti odvetniškim vrstam. Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Miha Kozinc včeraj o tem še ni vedel ničesar. Sicer pa v imenik odvetnikov verjetno še nekaj časa ne bo vpisana, saj jo čaka še procedura razrešitve z mesta višje državne tožilke.
"To je bila ena najboljših tožilk. Natančna, strokovna, zelo zavzeta pri utemeljevanju obtožnice, jezikovno natančna. Med tožilci je veljala za samotarko. Nikoli se ni posebej družila z ostalimi in hodila na kavo, na tožilstvo je hodila zato, da je delala. Velika škoda, da odhaja. Zanjo nimam slabe besede, ne po strokovni ne po človeški plati," jo je pohvalil upokojeni vrhovni državni tožilec Franc Mazi.
Na odstop se je včeraj že odzval strokovni svet SDS, ki govori o "strahopetnem begu tožilke Hrastarjeve pred gotovim porazom". Prvak te stranke Janez Janša je bil zagotovo njen najhujši kritik, odkar je prevzela preiskavo v zadevi Patria in jo nato zaključila z obtožnim predlogom, v katerem mu očita poskus kaznivega dejanja sprejemanja daril za nezakonito posredovanje. Kot je izjavil, naj bi šlo v tem primeru za gnusno zlorabo tožilske funkcije. Napadi na ženo Zvonka Hrastarja, ki je leta 1988 izvedel Janševo aretacijo, so se nato kar vrstili. Nazadnje jo je pred približno mesecem prek odvetnika Francija Matoza kazensko ovadil zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin. Po njegovih besedah je namreč v obtožni predlog v zadevi Patria zapisala lažno vsebino.
Zobec-Hrastarjeva je bila tudi avtorica obtožnega predloga zoper nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca in bivšega načelnika generalštaba Albina Gutmana zaradi nevestnega dela v službi. Očitala jima je, da sta državni proračun oškodovala za skoraj 16 milijonov evrov, a je na sodišču vsaj za zdaj (sodba namreč še ni pravnomočna) pogorela.
V nemilosti je bila tudi pri bivši šefici, nekdanji generalni državni tožilki Barbari Brezigar. V začetku lanskega leta je odstopila z mesta vodje specializiranega oddelka pri tožilstvu, ki izvaja policijske preiskave zoper policiste, rekoč, da Brezigarjeva ne zaupa v njeno delo. Izkazalo se je, da je generalna državna tožilka dvakrat telefonirala policistu specializiranega oddelka ter mu v zadevi Bulmastifi dajala navodila ter zahtevala sprotno obveščanje o poteku preiskave. In to kljub temu, da so po zakonodaji tožilci samostojni pri vodenju zadev, ki jim imajo v delu, in se v to ne sme vmešavati nihče. Da Brezigarjeva dvomi o delu podrejene kolegice, se je izkazalo tudi nekaj mesecev pozneje, ko je vodja oddelka za državnotožilski strokovni nadzor Sanja Javor Pajenk (brez vednosti Zobec-Hrastarjeve, ki je bila takrat na bolniški) vpogledala v tožilski spis v zadevi Patria.
Čeprav ima zdaj novega šefa, ima očitno vsega dovolj in zapušča mesto članice pritožbenega oddelka Vrhovnega državnega tožilstva RS.
