Fras meni, da nikogar ni mogoče prisiliti, da kmetuje ekološko, če tega sam ne želi, saj sta za to potrebna znanje in sprijaznjenost, da konvencionalno kmetijstvo ni prava pot. "Zelo bi bil vesel, če bomo imeli leta 2020 trdnih pet odstotkov ekoloških kmetov," je realen Fras, ki dodatno težavo vidi v tem, da slovensko ekološko kmetijstvo v glavnem temelji na pašništvu, "ki je sicer stvar kmetijstva, ni pa stvar hrane".

Manj ekološkega kmetijstva - več okoljskih problemov

V Sloveniji je nekaj več kot 2000 ekoloških kmetov, ki obdelujejo okoli 30.000 kmetijskih površin, od tega je kar 25.000 hektarjev travinja, ekoloških njivskih površin, sadovnjakov in vinogradov je zelo malo. Dr. Martina Bavec, ki je na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pristojna za ekološko kmetijstvo, ugotavlja: "Bolj gremo proti vzhodu države - v kmetijska območja, manj je ekoloških površin in ekoloških kmetij, proti jugu in zahodu je tega več. In še nekaj velja: manj je ekološkega kmetijstva, večji so okoljski problemi, zato bi bil nujen preobrat v razvoju ekološkega kmetijstva."

Boris Fras napoveduje, da sta vsaj dva razloga, ki bosta ekološki kmetijski voz sčasoma povlekla naprej tudi v Prekmurju. "Prvič, tam je nekaj ekoloških kmetov, ki so pravi osebki, saj imajo dovolj energije in so dovolj ambiciozni. Drugič, ekološko kmetijstvo vse bolj prodira v javne ustanove. Kmetijsko, šolsko in finančno ministrstvo so nam pomagali, da skoraj vsako javno naročilo za šole, vrtce, bolnišnice in domove starejših vsebuje tudi sklop ekoloških izdelkov. Javne ustanove so za ekološke kmete najboljši možni trg, saj je plačilo zanesljivo, pravila javnega naročanja pa jasna. V takšnih razmerah je z veseljem delati," državne institucije pohvali Fras.

Trgovci zahtevajo preveč

Bistvo ekološkega kmetijstva je pridelati hrano čim višje kakovosti, brez uporabe pesticidov, lahkotopnih mineralnih gnojil in drugih kemičnih sredstev. Ekološko kmetijstvo zmanjšuje tudi izpuste toplogrednih plinov, zato Bavčeva meni, da je to tudi z globalnega vidika zelo primerna tehnologija, ki bi ji morali pogumneje dati več prostora tako v slovenski kot evropski kmetijski politiki. Študije Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) so, tako Martina Bavec, pokazale, da bi lahko s preusmeritvijo v kakovostno ekološko pridelavo v nerazvitem svetu njihove pridelke krepko povečali. "Če bi na ekološko kmetijstvo prešli v zahodnem svetu, bi pridelke sicer malce zmanjšali, vendar to ne ne bi imelo vpliva na globalno prehrano, saj v teh državah tako ali tako pridelamo preveč hrane in jo s subvencijami izvažamo v nerazvite države. Evropski prehranski proizvodi pridejo tja po tako nizkih cenah, da, denimo, afriška prireja mleka ni konkurenčna subvencioniranemu mlečnemu prahu iz Evrope, ki pride na afriški trg. Evropsko mleko tako dodatno uničuje lokalno kmetijstvo nerazvitih držav," opozarja Bavčeva.

Slovenski ekološki kmetje glavnino svojih proizvodov prodajo na ekoloških tržnicah, nekaj neposredno na kmetiji, preostalo po drugih poteh. V večjih trgovskih centrih se redko pojavljajo. Boris Fras takole utemelji razloge: "Prodaja v trgovini je zapravljanje energije, časa in denarja. Iztrošiš se, če želiš zadovoljiti vsem zahtevam trgovcev po dostavi in pakiranju živil. Trgovci sicer želijo imeti ekološke proizvode, a zanje ne bi nič naredili."

350 pripravnikov za ekološko kmetovanje

Po Frasovih besedah je letos na seznamu kmetij, ki se želijo iz konvencionalnega preusmeriti v ekološko kmetijstvo, veliko novincev - 350, med njimi tudi Jože Knap z Rakitne, ki je del svojih kmetijskih površin odstopil za partnersko kmetovanje. K njemu namreč prihaja vrtnine ekološko - brez uporabe kemije - pridelovat skupina sedmih ljudi, ki jo vodi Leonora Jakovljevič. Leonora pravi, da vsi prihajajo iz mesta in na Rakitni skupaj obdelujejo zemljo. "Vrt in narava nas učita sodelovanja," nam je pojasnila.

Na vsako ekološko kmetijo najmanj enkrat na leto nenapovedano pride kontrolor, ki preveri, kako se na njej spopadajo s pleveli, s čim gnojijo, katera semena uporabljajo... Bernard Sadek z Inštituta za kontrolo in certifikacijo v Mariboru pove, da je vsaka kmetija, ki se želi preusmeriti v ekološko, dve leti na preizkušnji, in če je vse v redu, tretje leto dobi certifikat za ekološko pridelavo. Vendar to velja le za kmetije, ki pridelujejo vrtnine, poljščine in travinje, za sadjarske in vinogradniške preizkusna doba namreč traja tri leta.

Sadek je tudi sam ekološki kmet v Zrečah, na vprašanje, zakaj ni večjega zanimanja za tovrstno pridelavo, pa odgovarja: "Ljudje se malce bojijo kontrol in birokracije, saj je treba zapisovati vse ukrepe na kmetiji in shranjevati vse račune."