Po 1. juniju to vsaj delno poskušajo reševati z izločitvijo sporov majhne vrednosti, s katerimi se ukvarjajo strokovni sodelavci in ne sodniki. Na ta način nameravajo v šestih mesecih rešiti okoli 1000 zadev.

Preveliko nerešenih zadev ima tudi družinski oddelek, zato so ga kadrovsko okrepili, ugotavljajo pa, da primanjkuje sodnih izvedencev s tega področja. Najbolj se je zmanjšalo število sporov, s katerimi se ukvarja civilno pravdni oddelek. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so pred kratkim organizirali specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala. Trenutno je v njem devet sodnikov, načrtujejo jih 14. Ta oddelek za zdaj dela še nima, ker je le-to vezano na ustanovitev specializiranega oddelka tožilstva, ki ga predvideva nov zakon o tožilstvu in ga je državni zbor sprejel v torek. Veliko dela pa ima kazenski oddelek, ki se trudi, da bi delo potekalo čim bolj koncentrirano in brez nepotrebnih prelaganj. Za primer je navedel sojenji v primerih Balkanski bojevnik in Čista lopata. Trenutno so glavne obravnave pri Balkanskem bojevniku dvakrat tedensko razpisane do konca oktobra, tudi pri Čisti lopati pa že vedo za datume naslednjih desetih obravnav. So pa po besedah Panjana ugotovili, kako prostorsko neprimerno je sodišče na Tavčarjevi za sojenja, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe, kot je to v primeru Balkanskega bojevnika. A nove sodne stavbe, ki jo oblasti obljubljajo že leta, še ni na obzorju.

Predsednik sodišča je opozoril tudi na problem financiranja brezplačne pravne pomoči. Samo letos je bilo v ta namen porabljenih že 756.000 evrov, vsota, ki so jo sicer imeli na voljo za celotno leto. Od leta 2008 je število vlog za pomoč naraslo za kar 40 odstotkov. S tovrstnimi težavami se ukvarjajo vsa slovenska sodišča.

Ljubljansko okrožno sodišče samo deluje na šestih različnih lokacijah, poleg tega pa pod njegovo okrilje spada še osem okrajnih sodišč. Skupno je na njih zaposlenih 691 ljudi, od tega 155 sodnikov. Na ljubljanskem okrožnem sodišču je sodnikov 106. Z zakonom o sodiščih, ki je začel veljati lani, je možno prerazporejanje kadrov med temi sodišči, kar je Panjan ocenil kot zelo pozitivno.

Do zdaj so naredili že kar nekaj kadrovskih premikov, okrepili so na primer grosupeljsko okrajno sodišče, ki je bilo prej izrazito kadrovsko podhranjeno. Tako se je na primer na grosupeljskem sodišču na začetek zapuščinskega postopka čakalo 20 mesecev, v Kočevju pa manj kot mesec dni.