Ko sem v osemdesetih letih študiral mednarodne odnose na današnji FDV, je bil profesor Benko že upokojen, a še vedno aktiven v pedagoškem procesu. Veljal je za enega najstrožjih in najzahtevnejših učiteljev. Njegova predavanja so bila za današnji čas, ko se prepogosto zadovoljimo z instant podatki iz svetovnega spleta, prezahtevna. Če si mu želel slediti, si moral biti vseskozi popolnoma zbran. Profesor Benko je bil človek, h kateremu tudi na govorilne ure nisi mogel iti nepripravljen. Par desetletij kasneje, ob obisku pri profesorju v cerkniškem domu starejših občanov, v katerem je še naprej pisal in budno pazil na svojo ženo, se mi ni zdelo, da se je kaj bistvenega spremenilo. Obiskal sem ga v času njegovih "govorilnih ur", z enakim spoštovanjem, z enako zbranostjo - avtoriteta njegovih misli o sodobnih mednarodnih problemih se ni niti malo spremenila.

Le zakaj bi se, ko pa je bil skozi vso kariero tako ali drugače v prvih vrstah? Bil je nosilec partizanske spomenice - od leta 1941 je sodeloval v NOB. Bil je prvi dekan Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, predhodnice FDV. Bil je eden prvih pedagogov in raziskovalcev, ki so znali pokukati v svet ter s svojimi spoznanji obogatiti domače akademsko okolje. Bil je štipendist Fordove fundacije. Sodeloval je na mednarodnih konferencah in predaval po vsem svetu: v ZDA, tedanji Sovjetski zvezi, Nemčiji, Južni Koreji, na Poljskem, v Franciji, Alžiriji, na Nizozemskem,... seznam je predolg.

Profesor Benko je razvijal za tiste čase "sumljivo" znanost o mednarodnih odnosih. In kako jo je razvijal! O malih in srednjih državah v mednarodnih odnosih, eni ključnih raziskovalnih tem v Sloveniji po osamosvojitvi, je pisal že leta 1969. Tudi o evropski varnosti je pisal v tistem času. O Bližnjem vzhodu, tematiki, ki je dandanes močno prisotna v slovenskih medijih in strokovni javnosti, je pisal leta 1967. Leta 1970 je slovenskemu jeziku dal prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov. Kdor koli danes prime ta učbenik v roke, mora priznati, da je to delo vse prej kot medij za "pranje možganov". Prav nasprotno, učbenik je tedanje generacije študentov spodbujal k razmišljanju. Kasnejši učbeniki, Znanost o mednarodnih odnosih, Zgodovina mednarodnih odnosov in Sociologija mednarodnih odnosov so temeljna dela za razvoj znanosti v Sloveniji.

Vsa družbena priznanja profesorju Benku težko odtehtajo njegov prispevek k slovenski državnosti, slovenski družbi in slovenski znanosti. Temeljno sporočilo kariere profesorja Benka, da se lahko razvijamo le, če se ozremo prek meja svoje države, da lahko uspešno delujemo doma le, če se hkrati preverjamo in dokazujemo v tujini, je v današnjih težkih časih še posebej aktualno; ne le za vse učitelje, študente, zaposlene, ki se ali smo se tako ali drugače srečevali z mednarodnimi odnosi. To je sporočilo vsakomur, ki želi Sloveniji dobro in k njenemu razvoju tudi aktivno prispevati. Profesor Benko je bil tak človek. In zato mu gre globok poklon in velika zahvala za vse, kar nam je dal in zapustil.

Prof. dr. Zlatko ŠabičFakulteta za družbene vede