Predlog ni idealen, je kompromis
Predsednik Obama je poleg tega dejal, da nikakor ne namerava podpisati dogovora o ukrepu, ki bi trajal zgolj nekaj tednov ali mesecev. Izrazil je optimizem in voljo, da bodo pogajanja vodila do dogovora, ki bo dolgotrajna rešitev problema javnega dolga. "Če ne, kdaj potem," je še dejal predsednik in povedal, da njegov predlog še zdaleč ni idealen, temveč, da predstavlja kompromis v interesu države.
Obama se je pred dramatičnim nastopom na tiskovni konferenci že nekajkrat sestal s strankarskimi prvaki in se neposredno vključil v pogajanja. V to je bil prisiljen potem, ko so pogajanja dvostrankarske komisije s podpredsednikom Bidenom zašla na slepi tir. Poleg strankarskih prvakov oziroma paralelno z njimi pa se je predsednik Obama v Beli hiši nekajkrat ločeno sestal še z Johnom Boehnerjem, republikanskim predsednikom predstavniškega doma.
Kot je znano, sta Obama in Boehner odigrala tudi partijo golfa, ki naj bi omehčala poziciji obeh voditeljev. Toda opazovalci vedo povedati, da je "feeling" med obema politikoma nastal že v aprilu, ko je predstavniški dom odobril začasni proračun, brez katerega bi Bela hiša že spomladi zašla v finančne težave.
Po nekaj sestankih brez preostalih politikov je dvojica pretekli teden pripravila načrt, s katerim naj bi vlada v naslednjih desetih letih zmanjšala svoj dolg za štiri bilijone dolarjev. To je dvakrat več, kot pa je pred tem predložila Bidenova komisija. Toda skupina kongresnih voditeljev ni mogla najti soglasja o tem, kaj in koliko odrezati ter kaj obdavčiti. Boehnerjev-Obamov dogovor je po mnogih virih vseboval oboje. Obama je privolil v zmanjšanje sredstev za zdravstveno oskrbo in zavarovanje, Boehner pa naj bi se strinjal, da država po letu 2012 ukine davčne olajšave za najpremožnejše. Osnovno načelo, tako trdijo viri, s katerim naj bi država v naslednjih letih stabilizirala svoj javni dolg, je bilo, da mora naraščanje zadolževanja sovpadati z bistveno večjim zmanjševanjem dolga. Dogovor, ki naj bi ameriške finance dokončno rešil težav, sogovornikoma pa dodal politične točke, je znotraj obeh strank povzročil veliko razburjenje. Demokrati so za enako veliko zmanjšanje dolga predlagali alternativne ukrepe, med katerimi je bilo predvideno tudi občutno zmanjšanje proračuna za obrambo in seveda obdavčenje najpremožnejših. Po nekaterih informacijah naj bi z obdavčenjem enega odstotka najbogatejših Američanov pokrili kar polovico rezanja javnega dolga. Tudi republikanci so Obami v petek predstavili svojo opcijo ter mimo Boehnerja vztrajali pri tem, da se davki ne smejo povečati. "Gre za skrajni poziciji obeh pogajalskih strani," je včeraj dejal Obama in dodal, da bodo voditelji strank med pogajanji, ki bodo trajala vse do končne rešitve, morali v interesu države stopiti korak nazaj. Po mnenju mnogih si je Boehner premislil pod pritiskom gibanja čajank znotraj republikanske stranke. Mitch McConnel, vodja republikanske manjšine v senatu in Boehnerjev strankarski rival, je zaradi tega v nedeljo med skupnim sestankom v Beli hiši predlagal, da naj bi se pogajanja nadaljevala na osnovi veliko manj ambicioznega načrta Bidenove komisije.