Krste s trate ob molilnici, kjer so čakale čez noč, so možje - očetje, bratje, strici - dvignili na roke in jih ponesli tudi do štiristo metrov daleč pod hrib, kjer so jih ob odprtih jamah pričakale matere, sestre, hčere. Pokopališče v Potočarih, na kraju, kjer so srebreniške žrtve padle v roke vojakov Republike srbske, se razteza v dolgih vrstah, saj je doslej sprejelo že več kot pet tisoč umrlih. Še približno tri tisoč jih v forenzičnih centrih čaka na identifikacijo in pokop v naslednjih letih, ob prihodnjih obletnicah genocida. Pogled na pokopališče, kjer se je včeraj zbralo več kot petdeset tisoč ljudi, je bil značilno srhljiv: ob grobovih so klečale predvsem ženske. Vojska Republike srbske je skoraj vse moške pobila.

Srebrenica je še danes produkt genocida

"Genocid je pravno dejstvo, ki ga je potrdilo (meddržavno, op.p.) sodišče," je dejal gospod Amir Kulaglić, podpredsednik sveta občine Srebrenica, ki je bil v vročih julijskih dneh leta 1995 med tistimi, ki jim je uspelo skozi gozdove pobegniti pred streljanjem, potem ko je vsa vojna leta preživel v svojem obkoljenem mestu. "A genocid v življenju Srebreničanov danes je življenjsko dejstvo," je nadaljeval. Pripovedoval je o razmerah v mestu, ki je kljub genocidu - in ravno zaradi genocida - danes del Republike srbske, relativno samostojne (para)državne entitete, ki dominira tudi nad ozemlji ob Drini.

V Srebrenici Bošnjaki, ki so danes v manjšini, pred vojno pa so bili večinski prebivalci občine, iz leta v leto opozarjajo, da je Republika srbska rezultat genocidnega projekta "etničnega čiščenja" vzhodne Bosne, ki sta ga izvrševala Radovan Karadžić in Ratko Mladić. Eden od mlajših Bošnjakov, ki ni želel nastopiti z imenom, nam je povedal, da oblasti v bloku, v katerem živi z bošnjaškimi sosedi, večkrat brez razloga izključijo vodo, Bošnjaki, ki se po letih izgnanstva vračajo na domača ognjišča, pa imajo tudi težave pri urejanju birokratskih zadev in pri iskanju zaposlitve. "Srebrenica je ugodno okolje za politične manipulacije," je pojasnil gospod Kulaglić. "Poglejte, prijetje Ratka Mladića in njegovo izročitev Haagu smo Bošnjaki sprejeli kot izraz pravice, za mnoge Srbe v Srebrenici, predvsem mlajše, pa je Mladić heroj." Vsakega 12. julija, dan po obletnici genocida, Srbi praznujejo dan "osvoboditve Srebrenice". V mestnem jedru se bodo tako na ulici, po kateri se je pred točno šestnajstimi leti sprehodil Mladić, ki je po dolgotrajnem granatiranju v kamere, ki so ga spremljale, dejal, da se je s tem maščeval "Turkom" in da mesto podarja srbskemu narodu, danes srečali sosedje: Bošnjaki, domači in begunci, ki se vsakega 11. julija z vsega sveta vračajo na pokop najbližjih, in tisti Srbi, ki verjamejo, da je bil genocid izmišljen.

Kulaglić je med pogovorom večkrat poudaril, da je za takšne razmere kriv politični vrh Republike srbske z Miloradom Dodikom na čelu, saj da na ravni občinske administracije Bošnjaki in Srbi sicer dovolj dobro sodelujejo. Povedal je še, da občina načrtuje ponovni razvoj industrije in turizma, vendar je dejanski zagon odvisen od entitetne vlade v Banjaluki.

Tudi Kulaglić je včeraj na mezarju, muslimanskem pokopališču, pokopal moške sorodnike, ki so jih identificirali v zadnjem letu. Prihodnje leto bo pokopal naslednje.