Ker je stranka Zares prejšnji mesec izstopila iz vladne koalicije, predsednik te stranke Gregor Golobič napoveduje tudi odstop Pavla Gantarja z mesta predsednika parlamenta. Kdaj se bo to zgodilo, še ni znano, neuradno pa je slišati, da ob koncu zasedanja v petek. Medtem se nekateri sprašujejo, kateri od treh podpredsednikov bo prevzel Gantarjeve dolžnosti do izvolitve novega predsednika parlamenta. Poslovnik tega res ne določa, toda ker sta dva podpredsednika (France Cukjati in Mitja Klavora) iz opozicije, je logično, da bi posle začasno prevzel podpredsednik Miran Potrč iz koalicijske SD. Ne nazadnje je Potrč to počel že do zdaj, ko je bil Gantar odsoten. Nazadnje pred dnevi, ko je bil Gantar z delegacijo državnega zbora na enotedenskem obisku na Kitajskem. To zadnje poletno zasedanje parlamenta ima še eno posebnost. V torek popoldne bodo redno sejo prekinili in sklicali izredno, da bi na njej uradno priznali novo državo Južni Sudan. Naglica je potrebna, ker bodo to novo afriško državo v četrtek sprejemali v OZN.

Glede poslanskih vprašanj premierju je že znano, da bo prvak SNS Zmago Jelinčič Pahorja spraševal, ali je res, da nameravata Evropska unija in Hrvaška Slovenijo izigrati pri mejnih vprašanjih. Vodjo poslancev LDS pa zanima, kaj je z dokapitalizacijo NLB. Opoziciji poslovnik daje možnost treh vprašanj predsedniku vlade, opozicijskih strank pa je zdaj že najmanj pet. Do včeraj še ni bilo jasno, katera od SDS, SLS oziroma DeSUS ali po novem opozicijska Zares bo postavila dve vprašanji, niti ne, kakšna je njihova vsebina. To zasedanje bo šlo v zgodovino slovenskega parlamentarizma po tem, da vladajočo koalicijo uradno sestavlja le 33 poslancev, to je dobra tretjina. Ali je to tudi resnično razmerje med koalicijo in opozicijo, pa bo videti ob glasovanjih o posameznih zakonih.

Glede na to, da je na dnevnem redu 31 točk, med katerimi jih je kar nekaj, ki bodo sprožale polemične razprave, v petek sprejet časovni potek seje predvideva, da bodo glasovanja vsak dan, razen v četrtek pozno ponoči. Toda do zdaj se je izkazalo, da poslanci od napovedanega časa za razprave v resnici porabijo le dobro polovico. Kljub temu se jutri pričakuje štiri ure dolga in polemična razprava ob drugi obravnavi novega tožilskega zakona. V sredo je največ razprav napovedanih ob dopolnitvah pomorskega zakonika, zakona o varnosti v železniškem prometu in še zlasti ob prvi obravnavi sprememb zakona o upravljanju državnih kapitalskih naložb. Če napovedan čas za razprave v četrtek seštejemo, dobimo skoraj 20 ur, kar pomeni, da bi poslanci končali ob petih zjutraj. Kar je seveda malo verjetno, še posebej zato, ker v četrtek glasovanja niso predvidena. Poslanci bodo ta dan opravili prve obravnave, to je splošne razprave, o zakonu o medijih, o zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, o dopolnitvah kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku. V petek naj bi spomladansko sezono zasedanj končali s prvo obravnavo zakona o dostopu do dokumentov o trgovini z orožjem v letih 1990-1994 ter z razpravo o vmesnem poročilu Posedelove komisije, ki preiskuje vpletenost politike v sporne menedžerske prevzeme.