Prvi del koncerta filharmonikov milanske Scale, ki se bo začel ob 20. uri pod taktirko priznanega angleškega dirigenta Daniela Hardinga, bo namenjen popularnima uverturama iz opere Viljem Tell Gioacchina Rossinija in iz opere Moč usode Giuseppeja Verdija ter najbolj znanim opernim medigram iz italijanskega opernega repertoarja.

Med slednjimi še posebej izstopa medigra iz Mascagnijeve opere Cavalleria rusticana, ki jo je Pietro Mascagni napisal po sili razmer. Z njo se je namreč udeležil skladateljskega tekmovanja enodejank, ki ga je razpisala neka italijanska založba. Ker pa je imela opera dve dejanji, ju je povezal z intermezzom, jo predstavil kot enodejanko in na tekmovanju zmagal, je v programski katalog festivala zapisal Peter Bedjanič. Na sporedu bosta še medigra iz opere Manon Lescaut Giacoma Puccinija in medigra iz opere Glumači Ruggiera Leoncavalla.

V drugem delu koncerta bo orkester izvedel Dvoržakovo Simfonijo št. 8 v G-duru, ki jo je skladatelj napisal leta 1889. Po letih nenehnih potovanj v tujino se je Antonin Dvoržak končno ustalil, kar je slišati tudi v tej simfoniji. Delo z rapsodičnimi citati češke ljudske glasbe izraža skladateljevo močno navezanost na Češko.

Somrak bogov v Križankah

Režiser Tomaž Pandur se na oder ljubljanskih Križank vrača s svojo najnovejšo predstavo Somrak bogov, za katero je navdih dobil v istoimenskem filmu Luchina Viscontija. Predstava je premiero doživela marca v Španiji. V španski zasedbi izstopa igralka Belen Rueda, ki je med drugim z Javierjem Bardemom zaigrala v z oskarjem nagrajenem filmu Alejandra Amenabarja Morje v meni.

Somrak bogov je zgodba o padcu in propadu nemške aristokratske družine von Essenbeck, ki ima v lasti mogočno jeklarno. Postavljena je v čas zgodovinskih dogodkov, kot je bil požig Reichstaga. Essenbeckovi obenem podpirajo in prezirajo Hitlerjevo stranko, zato se po umoru glave družine zapletejo v krvavo bitko za moč.

Pandur si je svoji šesti predstavi v Španiji zadal projekt, ki gledalca popelje dlje od filma. Dokazati želi, da je Viscontijev diskurz po 40 letih z dandanašnjo krizo na gospodarskem, političnem in socialnem področju še vedno živ.

Režiser tudi tokrat sodeluje s scenografi iz podjetja Numen, ki so oder postavili kot odsev dekadentnega stanja uma, je zapisala dramaturginja predstave Livija Pandur. Za kostumografijo predstave, ki je nastala v produkciji madridskega gledališča Teatro Espanol, je poskrbela Angelina Atlagic.