Za enajst mestnih občin po Sloveniji smo želeli preveriti, koliko posameznih frakcij smeti zberejo, a smo pri tem naleteli na nemalo težav. Na ministrstvu za okolje namreč ne zbirajo podatkov o frakcijah smeti za posamezne občine, zato smo se obrnili na občinske uradnike. Vsi po vrsti so nas zavrnili rekoč, te podatke imajo komunalna podjetja. So nam pa na ministrstvu za okolje postregli s tabelo o zbranih in odloženih količinah odpadkov, katerih razmerje razkriva uspeh občin pri predelavi odpadkov. Zbrana količina odpadkov pomeni vse odpadke, po katere prihajajo tovornjaki s komunalnimi delavci, odloženi odpadki pa so tisti, ki neločeni in neobdelani končajo na velikih smetiščih. Na vprašanje, zakaj imajo nekatere občine več odloženih kot zbranih odpadkov, na ministrstvu za okolje pojasnjujejo, da je to problem napačnega poročanja. "Ni jih mogoče odložiti več, kot si jih zbral," so povedali, na dodatno vprašanje, ali gre morda za prehajanje smeti med občinami, pa niso znali odgovoriti.

Na komunalnih podjetjih, ki skrbijo za odvoz odpadkov iz posameznih občin, smo zaprosili za podatke o količinah odpadkov, zbranih v ekoloških otokih. Podatke o zbranih bioloških odpadkih smo izpustili, saj v nekaterih občinah šele prehajajo na ločeno zbiranje bioloških odpadkov; v Mariboru in Kranju na primer so ločeno zbiranje bioloških odpadkov in embalaže uvedli šele lani. A komunalna podjetja so nam sporočala podatke vsevprek. Ena za skupne količine pobranih odpadkov, tudi za več občin, druga v tonah, tretja v kilogramih na prebivalca, četrta le za posamezne frakcije… S podobnimi težavami se srečujejo tudi na ministrstvu za okolje, na katerega naslov morajo izvajalci do 31. marca poslati podatke za prejšnje leto. Irena Koželj z ministrstva je kot enega večjih problemov omenila veliko razdrobljenost izvajanja javnih služb, glavnega krivca pa vidijo v visokem številu izvajalcev.

V nekaj več kot dvomilijonski populaciji imamo namreč kar 59 izvajalcev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, 49 izvajalcev odlaganja ostankov predelave, 92 izvajalcev za področje oskrbe s pitno vodo, 108 pa za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih vod. "Veliko preveč. Takšna razdrobljenost v praksi povzroča različne standarde izvajanja, neenotne cene glede na opravljene storitve in nesposobnost večine izvajalcev, da bi poznali, spremljali in izvajali sprejeto okoljsko zakonodajo," pojasnjuje Koželjeva. Poudarila je, da bi bil za celovito rešitev problematike ravnanja z odpadki ključnega pomena sprejem pokrajinske zakonodaje, saj predvsem obdelava mešanih komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov obdelanih odpadkov presegata občinske meje in sodita na regijsko raven. "Za učinkovito izvajanje bo vsekakor potrebno združevanje javnih podjetij," je dodala Koželjeva.

Občine so ministrstvu dolžne sporočiti podatke o izvajalcih lokalnih služb varstva okolja, izvajalci pa so dolžni poročati o ravnanju z odpadki po posameznih občinah. Po besedah Koželjeve se pogosto zgodi, da o količini zbranih odpadkov po občinah poročajo izvajalci, katerih podatkov občine ministrstvu niso sporočile, kar so sicer dolžne storiti. In kje še prihaja do napak v poročanju? Po besedah Koželjeve je napak zelo veliko, izvajalci pa so pri tem iz leta v leto bolj inovativni. Navajajo na primer napačne klasifikacijske številke, "pozabijo" na skladiščene odpadke, poročajo v kilogramih namesto v tonah, ne poročajo natančno. Največ odstopanj je v primerih, ko zbiralci oddajo odpadke obdelovalcem in se podatki glede količin oddanih odpadkov ne ujemajo, je dodala. Koželjeve takšne razlike v zbranih količinah odpadkov po posameznih občinah ne presenečajo. Do razlik po njenih besedah prihaja tudi v drugih državah Evropske unije.

Evropska komisija namreč tudi za Slovenijo ugotavlja, da je merilo pri ocenjevanju nastajanja odpadkov povezano s kupno močjo prebivalstva, ki se lahko zadovoljivo enači z BDP območja, kjer odpadki nastajajo. "Če od letnih količin nastajanja odpadkov odštejemo komunalne odpadke, ki nastajajo v turizmu (indikator je število turističnih nočitev), se izkaže, da je razlika med letnimi količinami odpadkov na prebivalca po statističnih regijah sorazmerna BDP v teh regijah," je pojasnila Koželjeva.

Po podatkih za leto 2010 so mešanih komunalnih odpadkov zbrali več v najmanj razvitih občinah. V Murski Soboti na primer je bilo zbranih skoraj 121 kilogramov več mešanih odpadkov na prebivalca kot v Ljubljani. Največ odpadnega papirja so zbrali v Slovenj Gradcu. Tam so tudi največ ločevali - papirja, embalaže in stekla se je v letu 2010 nabralo skupaj za 212 kilogramov na prebivalca. Po besedah Jake Kranjca iz sekcije za kohezijo in abstrakcije pri Ekologih brez meja so trendi pri ločevanju pozitivni. "Če upoštevamo, da je družba prepoznala odpadke kot realen problem in da z ločenim zbiranjem lajšamo težave, ki jih imamo z odlaganjem, bomo čez nekaj let skoraj zagotovo v skupini boljših držav," je pojasnil Kranjc. K temu bo po njegovem prepričanju pripomogla tudi udeležba Slovenije na svetovni čistilni akciji konec marca prihodnje leto. Slovenija ima po besedah Kranjca zelo dobra izhodišča, saj smo pri recikliranju komunalnih odpadkov že zdaj na tretjem mestu v EU. Stopnja recikliranja nevarnih odpadkov je po njegovih besedah skoraj polovična, narašča pa tudi stopnja recikliranja odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. "Pred nami je še dolga pot, saj smo v situaciji prepletanja tako velikih infrastrukturnih projektov, počasnih birokratskih mlinov kot spreminjanja družbenih vrednot," je še pojasnil Kranjc.