V nasprotju z razočaranjem in kritikami na račun lanskoletnega izbora Ashtonove, ki ob vzpostavljanju evropske diplomatske mreže na vodstvena mesta delegacij EU ni imenovala nobenega Slovenca, tokratnega neuspeha slovenskih diplomatov niso želeli komentirati ne na zunanjem ministrstvu ne v kabinetu predsednika države Danila Türka. Iz kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja pa so sporočili, da bo morda treba spremeniti pristop države h kandidaturam in okrepiti diplomatske aktivnosti v okviru skupne zunanje službe EU. Napovedali so tudi, da se bo premier o nadaljnjih ukrepih ob prvi priložnosti pogovoril z ministrom za zunanje zadeve Samuelom Žbogarjem in drugimi pristojnimi ministri.
Tokrat niso krivi kandidati, ampak država
Tokrat vsaj ne govorimo, da imamo slabe kandidate, je komentiral predavatelj mednarodnih odnosov na ljubljanski fakulteti za družbene vede Milan Brglez. Ob lanskem neuspehu je namreč premier Pahor dejal, da Slovenija najboljše diplomate "ta hip najbolj potrebuje doma", nima pa neomejenega števila vrhunskih diplomatov.
Brglez je tokratni neuspeh pripisal predvsem premajhni podpori države svojim kandidatom. Za imenovanje Slovencev na določena mesta bi moral lobirati in trdo delati celoten državni aparat. V nasprotnem primeru tudi kandidat s presežki ne bo nujno uspel, saj ima lahko tekmec večjo podporo drugih držav, je pojasnil Brglez.
Iz Pahorjevega kabineta so sicer sporočili, da je premier v svojih stikih z Ashtonovo večkrat izrazil podporo slovenskim kandidatom, a to očitno ni zadostovalo. Čeprav je tudi Žbogar že po lanskem neuspehu potrdil, da je z Ashtonovo dosegel dogovor, kako bodo slovenski kandidati v prihodnje bolj uspešni, so se ti tokrat odrezali še slabše kot lani, saj po naših informacijah do pogovora z Ashtonovo ni prišel nihče. Lani je to uspelo veleposlanici v Budimpešti Darji Bavdaž Kuret, ki je kandidirala za vodjo predstavništva v Makedoniji, a je na koncu Ashtonova ni izbrala.
Stvari ni mogoče rešiti z enim pogovorom, je Žbogarjev dogovor z Ashtonovo komentiral Brglez in pojasnil, da je lobiranje kontinuiran proces, v katerem je treba promovirati konkretne ljudi. Treba je tako dolgo pritiskati in vztrajati, dokler ne dobiš želenega mesta, meni Brglez.
V krogu letošnjih rednih imenovanj vodij delegacij EU je po navedbah naših virov Šeligo kandidiral za vodjo predstavništva EU v Kazahstanu, Cencen naj bi se potegoval za mesto vodje evropske delegacije v Kambodži, Drobnič pa naj bi kandidiral za več mest, med njimi tudi on za mesto vodje evropskega predstavništva v Kazahstanu. Tako Cencen kot Drobnič sta se za vodstvena mesta neuspešno potegovala že lani, Cencen za namestnika vodje predstavništva v Pekingu, Drobniča pa je zanimalo mesto vodje delegacije v Albaniji.
Drobnič za Dnevnik ni želel niti potrditi niti zanikati svojih letošnjih kandidatur, je pa poudaril, da gre za osebne kandidature, za katere se odloča vsak diplomat sam. Kljub temu so po njegovih besedah vse kandidature nacionalnih diplomatov, tudi njegova, usklajene s slovenskim zunanjim ministrstvom, saj jim mora to izdati potrdilo, da so del nacionalne diplomatske službe. Prav zato preseneča odziv zunanjega ministrstva, da je odločitev o tem, ali bodo slovenski diplomati v začetni fazi o svoji prijavi obvestili ministrstvo, prepuščena kandidatom samim. Potrdila ministrstva namreč ne potrebujejo samo zaposleni v evropski komisiji in svetu EU, ki tudi lahko kandidirajo za mesta v evropski diplomatski službi, trdi Drobnič.
Tako kot lani za mesto vodje delegacije EU v BiH sta se tudi tokrat za mesto vodje predstavništva v Kazahstanu po naših informacijah potegovala dva slovenska diplomata, Drobnič in Šeligo. Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk je kot eden izmed dveh slovenskih kandidatov za mesto v BiH že lani opozoril, da bi bilo prav, če bi v prihodnje za eno mesto kandidiral le en slovenski diplomat. "Če ima država dva kandidata za isto mesto, je bolj ali manj jasno, da ne podpira nobenega posebej," je Volk takrat zapisal v depeši zunanjemu ministrstvu in predsedniku vlade, iz katere je velo globoko razočaranje nad neresnostjo ravnanja zunanjega ministrstva (in slovenske države).
Spletke v Bruslju
Obenem so se Volku pojasnila EU in Ashtonove, da pri izbiri evropskih veleposlanikov zavračajo nacionalni ključ in da šteje zgolj kvaliteta kandidatov, zdela naivna in nepoštena. Po njegovem prepričanju se išče tudi nacionalno ravnotežje, a ne za vse. Tudi predsednik Türk je že pri prvem velikem krogu imenovanj novih veleposlanikov EU po svetu prepoznal pomanjkanje občutljivosti za realne politične potrebe držav, kot je Slovenija. Po lanskem neuspehu slovenskih kandidatov je tudi dejal, da imamo v Sloveniji vse razloge, da ne zaupamo v evropsko birokracijo na enak način, kot smo morda zaupali doslej.
Na prvi pogled je "kuhinja" ob imenovanju evropskih veleposlanikov velika, ker pa evropska diplomatska služba nastaja na novo, jo je težko oceniti, je ob tem dejal Brglez. Izpostavil je, da samo del kandidatov prihaja iz nacionalnih diplomacij, drugi del pa prihaja s predstavništev EU, ki sta jih po svetu imela evropska komisija in svet EU še pred vzpostavitvijo skupne zunanje službe. "Ljudje, ki že delujejo v teh službah, imajo dodatno prednost pred nacionalnimi kandidati, ob tem pa so se državljani starejših članic EU tam zaposlili veliko prej kot državljani iz novejših članic, zato se tu ohranja oziroma vzpostavlja neravnovesje," je pojasnil Brglez. Prav na ta drugi vir kandidatov so opozorili tudi v kabinetu predsednika vlade, ko so zapisali, da so slovenski diplomati v skupni evropski zunanji službi že zasedli nekaj položajev na ravni srednjega menedžmenta, s katerih bodo kmalu napredovali na ključne položaje v evropski diplomaciji.
Koliko držav članic EU poleg Slovenije tudi po letošnjih rednih imenovanjih ne bo imelo svojega evropskega veleposlanika, ni mogoče predvideti, saj postopki še tečejo, po lanskih imenovanjih pa so brez svojih ljudi na najvišjih položajih poleg Slovenije ostali Estonija, Ciper in Malta. Tiskovna predstavnica Ashtonove Maja Kocijančič do konca izbora ni želela razkriti, koliko veleposlanikov se bo zamenjalo tokrat, je pa pojasnila, da ima EU v tretjih državah oziroma mednarodnih organizacijah 137 predstavništev, na katerih štiriletni mandat vodje predstavništva vsako leto poteče približno četrtini diplomatov.
