Kljub temu nekateri otroci glede na podatke za konec maja še vedno čakajo predolgo. Nad dopustno čakalno dobo jih je v ambulanti za alergologijo čakalo 97. Najkrajša pričakovana čakalna doba za "redno" obravnavo v tej ambulanti je bila pri večjih otrocih kar 204 dni. Med vzroki za to je tudi, da se alergije pri otrocih pojavljajo vse pogosteje, ugotavlja poročilo o čakalnih dobah.

Člani sveta pričakujejo, da bodo v UKC Ljubljana ukrepe za krajšanje čakalnih dob, kot je izboljšanje organizacije, še dodelali. K krajšanju čakalnih dob za operacije bodo pripomogli tudi anesteziologi iz tujine, ki bodo lahko začeli v bolnišnici delati že letos. Pri ortopediji bi lahko čakalne dobe skrajšali z dodatno operacijsko dvorano, med težje rešljivimi težavami pa so čakalne dobe v revmatologiji. Potrebovali bi namreč mrežo revmatoloških ambulant po Sloveniji. Te bi prevzele del bolnikov, ki v ljubljanskem UKC čakajo tudi po eno leto, a v tem trenutku za to niti ni dovolj revmatologov. Vrhunec ugotavlja, da bi bilo poleg dodatnih specializacij, ki so dolgoročna rešitev, nekaj revmatologov za začetek smiselno pripeljati tudi iz tujine, tako kot so to storili pri anesteziologih.

Včerajšnja seja sveta ni bila sklepčna, kljub temu pa so člani pregledali možne ukrepe za krajšanje čakalnih dob, med katerimi je tudi dodatni program. K temu, da je program UKC Ljubljana za posege in preglede včasih premajhen glede na potrebe, je prispevalo povečevanje priliva bolnikov iz drugih regij, je pojasnila predsednica sveta bolnišnice Elda Gregorič Rogelj z ministrstva za zdravje. "Smiselno je, da UKC Ljubljana priliv pacientov iz drugih bolnišnic spremlja tako, da ugotovi, kdaj so bili upravičeno napoteni, kdaj pa bi morala biti njihova obravnava končana v regijski bolnišnici. Poleg tega bi moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zagotoviti, da denar sledi pacientu," je poudarila Gregorič-Rogljeva.

Skupščina ZZZS bo v ponedeljek odločala o varčevalnih ukrepih, ki znižujejo tudi prihodke UKC Ljubljana. Ti ukrepi so "linearni", na ministrstvu za zdravje pa se nasprotno zavzemajo za selektivni pristop pri varčevanju, je pojasnila Gregorič-Rogljeva. "Ukrepi bi morali biti celovitejši in bolj kompleksni, tako da se ne bi nanašali le na program zdravstvenih storitev, ampak tudi na bolniška nadomestila, zdravila, medicinsko-tehnične pripomočke in delo ZZZS," ugotavlja. ZZZS bi moral poleg tega bolj upoštevati rezerve, tako da bi kot plačnik storitev sproti uvajal spremembe pri financiranju izvajalcev v zdravstvu (zdravstvenih zavodov in koncesionarjev, op.p.), je dodala.

Akontacije oziroma vnaprejšnja plačila bolnišnicam so se medtem že znižale za 3,5 odstotka. Ljubljanskemu UKC to že povzroča likvidnostne težave, je povedal Simon Vrhunec, poslovanja bolnišnice pa ti ukrepi za zdaj še niso poslabšali.