SID banka se je po dobrih izkušnjah s financiranjem avtomobilske industrije ponovno odločila za neposredna posojila slovenskim podjetjem. Podjetja z do 3000 zaposlenimi bodo lahko pridobila posojila v višini 100 odstotkov vrednosti projektov, a največ 12,5 milijona evrov. Velika podjetja in javne ustanove lahko računajo na sofinanciranje v višini največ 50 odstotkov vrednosti projektov.

Financiranje bo dolgoročnega značaja, do 12 let, je na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe pojasnil predsednik uprave SID banke Sibil Svilan. Kolikšna bo obrestna mera, še ni določeno, saj se SID banka še dogovarja z državo o uporabi določenih elementov državne pomoči, kar bi dodatno znižalo ceno zadolževanja. "Bo pa (obrestna mera) ena najnižjih, kar jih je možno trenutno dobiti" je dejal.

Gre torej za neposredno financiranje naložb s področja inovacij raziskav in razvoja - prvenstveno bodo podprli razvojne tehnološke projekte. "Na ta način želimo ustvariti finančno okolje, dati možnosti slovenskemu gospodarstvu in podjetjem, da ta sredstva porabijo za inovativne produkte in projekte," je pojasnil Svilan. Ciljajo predvsem na produkte, ki so že v sklepni fazi razvoja.

Kreditno linijo bodo predvidoma pripravili do konca poletja, ko naj bi bilo tudi objavljeno odprto povabilo k oddaji vlog za pridobitev posojil. Njen uspeh pa bo v veliki meri odvisen tudi od podjetij, ki bodo morala pripraviti primerne projekte.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Slovenija za raziskave in razvoj trenutno namenja 1,86 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je pojasnil član uprave SID banke Jožef Bradeško. Za primerjavo: Švedska in Danska, ki med evropskimi državami vodita glede na skupni kazalec inovacijske uspešnosti, namenjata za raziskave in razvoj med tri in 3,5 odstotka BDP. Slovenija negativno izstopa predvsem pri implementaciji raziskav in razvoja v storitvenem sektorju, zelo šibka pa je tudi pri prihodkih od prodaje patentov in licenc.

SID banka se je tokrat ponovno odločila za neposredno financiranje gospodarstva, torej brez vključitve poslovnih bank. Takšen model financiranja se je kot izjemno uspešen izkazal že pri financiranju avtomobilske industrije.

"Financiranje avtomobilske industrije v letih 2009 in 2010 je bilo izjemno učinkovito in je imelo neposreden in hiter učinek na ta sektor," je ocenil direktor za področje jugovzhodne Evrope v EIB Dominique Courbin.

Tudi v tem primeru v SID banki menijo, da bo neposredno financiranje boljša možnost. "Šlo bo za zelo specifične projekte s področja raziskav in razvoja, zato je potrebno imeti tudi specifična znanja za ocenjevanje teh zadev in tudi neko obliko vpogleda v trajnostni vidik," je povedal Svilan.

Projekte bo tako ocenjevala SID banka s pomočjo zunanjih svetovalcev in EIB, s tem pa si v banki obetajo boljšo in hitrejšo presojo ter nadzor nad usmerjanjem slovenskega gospodarstva. Če bo ta linija uspešna, pa bi v prihodnje podobne projekte lahko izvajali tudi v sodelovanju s poslovnimi bankami, je zatrdil Svilan.

Sogovorniki so sicer izpostavili tudi odlično sodelovanje med SID banko in EIB. SID banka se je pri EIB od začetka sodelovanja zadolžila že za skupno 530 milijonov evrov.

Kakšno obrestno mero so ji odobrili pri tokratnem posojilu, je sicer poslovna skrivnost, "je pa to ena najboljših zadolžitev, kar jih ima trenutno SID banka na mednarodnih trgih", je pojasnil Svilan. Od leta 2003 je sicer EIB vsem subjektom v Sloveniji odobril že za 3,3 milijarde evrov kreditov.