Ob vsem tem po mnenju dr. Barbare Jeršek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pozabljamo, da bakterija E.coli ni vedno nevarna, človeku so škodljivi le posamezni sevi, torej posamezne različice bakterij znotraj te vrste. Nevirulentni sevi, ki so človeku neškodljivi, so celo del naše normalne črevesne flore, opozarja Jerškova. Dodaja, da je glavna vloga bakterij E. coli v debelem črevesu zaščita pred vdorom drugih patogenih bakterij. To pomeni, da velik del bakterij te vrste prvenstveno ščiti človeka pred okužbami z drugimi bakterijami. Poleg zaščite pa E.coli sodelujejo tudi pri prebavi hrane, pomagajo pri absorpciji hranil in pri tvorbi vitamina K, ki vpliva predvsem na strjevanje krvi.
Razlikovati moramo med dobrimi in slabimi E.coli
Večina sevov E.coli je po besedah Jerškove neškodljivih, problematični so le nekateri, na primer bakterije E.coli, ki tvorijo verotoksine. Sev, ki je nedavno povzročil okužbe v več kot desetih evropskih državah, največ pa v Nemčiji, je poseben, ker je hibrid med dvema vrstama bakterij in vsebuje lastnosti ene in druge vrste. Ta nevarni sev izvira iz črevesja mladega goveda, kjer je del njihove normalne črevesne flore. Najdemo pa ga lahko tudi pri ovcah, kozah, ptičih in srnjadi. Bakterije E.coli, ki povzročajo zunajčrevesne okužbe in okužbe v prebavilih, najbolj pogosto najdemo v govejem mesu, mletem mesu (hamburgerji so že bili vzrok za epidemije okužb z E.coli), lahko pa se pojavi tudi v živilih, ki vsebujejo goveje meso, v drugih vrstah mesa, surovem mleku, sirih iz surovega mleka, sadju in zelenjavi.
"Bakterije E.coli so kar precej odporne bakterije," pravi Jerškova in pojasni, da preživijo tudi pri visokih temperaturah, uničijo pa jih temperature, višje od 70 stopinj Celzija. "Ljudje se z nevarnimi sevi E. coli najpogosteje okužijo z uživanjem živil živalskega ali rastlinskega izvora, ki so kontaminirana z bakterijami," pravi Jerškova. Do okužb pa lahko pride tudi zaradi uživanja kontaminirane pitne vode, pri stiku z živaljo, ki naravno vsebuje te bakterije, ali pri neposrednem stiku z osebo, ki je bolna. Tipična inkubacijska doba je tri do štiri dni, lahko pa tudi od enega do deset dni.
Mnogi okužbo z E.coli prebolijo brez zdravnika
Da bi se izognili okužbi, ni potrebnega veliko truda. "Držati se je treba načel osnovne higiene in higiene živil. To pomeni, da si pred pripravo hrane umijemo roke, prav tako pa jih umijemo vsakokrat po pripravljanju surovih živil. Poleg tega je treba meso toplotno obdelati pri primerno visoki temperaturi ter dobro oprati sadje in zelenjavo," svetuje Jerškova.
Znaki okužbe so po besedah Jerškove vodena driska, lahko tudi krvava driska, bolečine v trebuhu, bruhanje, slabost, običajno pa ni povišane telesne temperature. "Okužba z bakterijami E.coli ni smrtno nevarna. Mnogi okužbo prebolijo sami doma, torej brez pomoči zdravnika, in sploh ne vedo, da je za njihove zdravstvene težave kriva bakterija E.coli. Večje težave se pojavijo zaradi razvoja sindroma HUS," razlaga Jerškova. Sindrom HUS je zaplet, pri katerem pride do motenega delovanja ledvic, in sicer se sistem filtriranja v ledvicah zamaši, posledično ledvice ne delujejo. V takšnih primerih pa je nujna zdravniška pomoč.