Največja enodnevna dirka v Sloveniji je bila namreč po "plinarjevih" notah. Nadzorovali so ubežnike in potem zlahka pripravili izhodišče za zmago Ponzija, prvo med profesionalci za kolesarja iz Brescie v Lombardiji. Tako je po Ullisiju, Vivianiju in Guardiniju potegnil niz italijanskih junijskih zmag v Sloveniji še v julij. Zmago so mu v tretjem letu med profesionalci dobesedno privozili na pladnju. Mladi up, ki je slavil v Lonjerju leta 2007 in osvojil naslov svetovnega podprvaka v U-23 v Vareseju, je dobil zaupanje po tretjem mestu na italijanskem prvenstvu. "Počutil sem se zelo močnega. Kolegi iz Liquigasa, posebno Finetto in Cimolai, so mi pripravili izvrstno izhodišče, zaključek pa je kot nalašč za moje sposobnosti. Dokazali smo, da smo velika ekipa. Prvo zmago sem dolgo čakal. Zdaj končno razumem, kako je zmagati med velikimi. Sem v sedmih nebesih," je žarel Simone Ponzi.

Kar 177 kilometrov dolga klasika zaradi razgibanega terena zahteva dobro pripravljenost tudi čez klance, najtežji proti vasi Bašelj se kar osemkrat ponovi. Zaključek v Kranju je pisan za močne sprinterje ob pomoči ekipe. V domači Savi, v vaseh pod Storžičem z vzpodbudo pravega navijaškega folklornega festivala malo kopijo Toura, so stavili na dva moža, Jureta Zrimška in Luka Mezgeca. Odločal pa je njun medsebojni dogovor. "Jure me je po koncu krogov pod Storžičem vprašal, kako se počutim. Le malo začudeno me je pogledal, ko sem dejal, da težko rečem, ker še nismo vozili na polno," je delitev vlog razkril Kranjčan Luka Mezgec, ki zdaj z Renato živi v Kamniku. Nekdanji gorski kolesar se je šele lani popolnoma zapisal cesti, s prvo zmago na etapni dirki za pokal narodov v Kanadi.

"Ta uspeh tu doma bi po teži kar izenačil z zmago v Kanadi. Uspeh pred številnimi domačimi navijači daje res lep občutek," je bil vesel Luka Mezgec "Piko", kot so vzdevek navijači risali po vseh cestah slovenskega Toura, ki ga je končal na 13. mestu. "Možnosti na cesti so vedno, če si le dovolj močan. Lahko bi imel boljšo pozicijo pred zaključkom, saj sem na savskem mostu začel šele kot sedmi, za tremi iz Liquigasa, Furdijem, Jarcem in Juretom Kocjanom. Sprintati pa sem začel že pred začetkom rondoja na Jelenovem klancu. Do vrha sem ujel vlak Liquigasa, a ko je na plin stopil še Ponzi, me je zmanjkalo," je opisal Mezgec.

Blaž Furdi, ki je pred vrnitvijo v matični Adria Mobil nekaj sezon vozil za Savo (tudi srčno izvoljenko ima z Gorenjske), bi moral dobiti posebno kolajno za borbenost. "Trener Milan Eržen je naročil, da moramo v zaključku na krogih v Kranju napadati. V predzadnjem krogu sem bil že z nekaj kolesarji spredaj v begu in glede na dva kolesarja Liquigasa poleg sem seveda vozil na polno, ker sem pričakoval, da lahko pridemo pred glavnino," je opisal predzadnjo akcijo, ki pa zaradi budnosti zasledovalcev ni uspela.

"Prav zato je zame uspeh že to, da sem si v teh nekaj kilometrih do cilja sploh toliko opomogel, da sem lahko še sprintal v klanec in bil tretji. Ko je bilo treba na koncu pritisniti na polno, sem že čutil krče. Za to, da bi naredil kaj več, ni bilo nobene možnosti, čeprav sem imel dobro pomoč ekipe, predvsem Blaža Jarca v zaključku. Ali povedano drugače - nisem imel za burek. Tisti odločilni naboj sem vrgel stran v predzadnjem krogu," je pojasnil Furdi. Da cenijo tudi tretje mesto, čeprav so lani z Matejem Gnezdo zmagali, se je videlo po čestitkah klubskih šefov. Jure Kocjan v dresu reprezentance se je moral sprijazniti s četrtim mestom.