Več podlag za odvzem nezakonitega premoženja

Pri preganjanju gospodarskega kriminala je vse večji poudarek na odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Storilci kaznivih dejanj sicer upoštevajo možnost, da bodo odkriti, a hkrati predvidevajo, da bo njihovo premoženje ostalo nedotaknjeno. Pri odvzemu takšnega premoženja je poleg kazenskih postopkov zato smiselno uporabljati tudi ukrepe v upravnem in davčnem postopku. Vladna medresorska skupina ob tem pojasnjuje, da vse več držav uporablja sistem obrnjenega dokaznega bremena, kar pomeni, da mora posameznik sam dokazati izvor premoženja, če mu to ne uspe, pa se mu to lahko odvzame.

V Sloveniji sicer že po obstoječem kazenskem zakoniku nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, s predlogom novele zakona pa želijo podlage za odvzem premoženja še dopolniti in razširiti. Po novem bi lahko odvzeli tudi premoženje, ki ga storilec uporablja, čeprav je to v lasti drugih, če so mu ti dovolili njihovo uporabo in so vedeli, da je premoženja pridobljeno s kaznivim dejanjem.

Durs brez pristojnosti odkrivanja kaznivih dejanj

Davčna uprava RS (Durs) po obstoječi zakonodaji nima pristojnosti na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Če te ugotovi, jih mora sporočiti pristojnim organom, to pa je tudi vse. Durs sicer že od leta 2006 ugotavlja obseg premoženja fizičnih oseb za namen plačila davka. V letih 2008 in 2009 so na Dursu opravili 288 takšnih cenitev, kar je sicer manj kot dva odstotka vseh inšpekcijskih nadzorov. Dajatve so se neposredno na podlagi cenitev povečale za 12,6 milijona evrov, posamezni inšpekcijski nadzor je predstavljal več kot 43.000 evrov dodatnih dajatev, s cenitvijo pa je bilo v povprečju zaračunanih za 3,9 odstotka več dajatev.

Durs lahko, če meni, da zavezanec v napovedi ni prijavil vseh svojih prihodkov, od tega zahteva podatke o premoženju. Znesek naknadno obračunanega davka na podlagi prijave premoženja raste iz leta v leto. Če je leta 2008 Durs na podlagi prijave pobral za vsega 288.000 evrov davkov, je leto kasneje izkupiček znašal 2,76 milijona evrov, v prvem polletju lani pa 1,66 milijona evrov.

Švedska: premoženje osumljenca prekupčevanja z mamili preprosto obdavčili

Nujno je intenzivnejše sodelovanje med policijo in davčnim uradom. Nazoren je primer Švedske, ki ga navaja medresorska skupina. Policija je pri preiskovanju trgovanja z mamili osumljencu pri hišni preiskavi zasegla 320.000 evrov gotovine, za katero so sumili, da izvira iz kaznivega dejanja. Tega tožilcu ni uspelo dokazati, saj je osumljenec vztrajal, da je denar zaslužil s preprodajo tovornjakov v balkanske države. Takoj ko je tožilec sprostil zasežena sredstva, jih je zamrznila švedska davčna uprava, jih obdavčila, osumljenca, v tem primeru davčnega zavezanca, pa oglobila z 290.000 evri kazni.

Predlog sprememb kazenskega zakonika zdaj med drugim predvideva, da se v razmeroma visokih davčnih utajah uveljavi kazenski postopek. Določena bo velika premoženjska korist, predvidoma pri 50.000 evrih, s čimer bi kazen izenačili s tisto za tihotapstvo. Kazen bo hujša, namesto od šestih mesecev do treh let bo znašala od enega do osmih let. Za kaznivo dejanje bo veljala tudi opustitev vodenja poslovnih knjig in evidenc z namenom preprečiti ugotavljanje davčne obveznosti.