"Zame je to precej čustvena odločitev, pogojena z nedavnimi dogodki na Japonskem in razmerami v Nemčiji sami. A to lahko pomeni samo eno: Nemčija potrebuje ogromno energije, povpraševanje na trgu bo povečano.... Slovenija si ne more privoščiti take odločitve, ker smo močno odvisni od Krškega. Življenjska doba naše nuklearke je do leta 2023, a verjamem, da bo podaljšana. Izračun pokaže, da bi namesto tri evre na megakilovatno uro morali v primeru zaprtja Krškega plačevati najmanj 25 evrov in to je praktično nemogoče prenesti,."
Vsekakor pa je logično, da evropska skupnost pospešeno pritiska na vse države članice, da pospešeno nadomeščajo ustaljene vire z obnovljivimi. Tu ima Slovenija težko nalogo do leta 2020, ker od zahtevanih 25 odstotkov dosegamo šele 17 odstotkov pridobljene energije na tak način (večinoma od vodnih elektrarn). "Letos se je za sredstva Eko sklada prijavilo 20.500 gospodinjstev, ki jim bomo pomagali, in tudi to kaže na odziv pri iskanju boljših energetskih rešitev tako posameznikov kot celote," je povedal Kopač in poudaril tudi pomen lokalnih energetskih agencij pri teh prizadevanjih.
