Gnusni napad na Orlando

Združene države Amerike slovijo kot izjemno urejena pravna država. Da so to dosegle, so skozi svojo nekaj več kot 200-letno zgodovino pisale zakone, ki so do potankosti urejali življenje ljudi na vseh področjih, tudi mejnih in intimnih. Američanom je enostavno živeti, saj dvomov o tem, kaj smejo in kaj ne, sploh ne poznajo. Tistih, ki jim gre ta urejenost, skupaj s skoraj sanjsko demokracijo, neskončno na živce, pa ne manjka. To so komunisti, talibani, anarhisti, ekologi in zadnje čase spletni teroristi. Vdirajo jim v najbolj zavarovane in intimne računalniške sisteme, kot so bančni, vladni, vojaški in policijski, in tam svinjajo in grenijo življenje poštenim Američanom. Višek si je privoščila skupina Anonymous. Doslej je vdirala v računalniška omrežja bank, ki niso hotele sprejemati denarne pomoči za Juliana Assangea, tistega packona, ki je razkril svinjarije v ameriških diplomatskih depešah, pa tudi v omrežja družbe Sony in celo Scientološke cerkve. Še boga se ne bojijo. Nedavno so napadli nedolžno simpatično spletno stran mesta Orlando na Floridi, ki je služila turistom, da so se lažje odločili obiskati to mesto in se v njem bolje znašli, ter ga razsuli na prafaktorje. Pa kaj, za božjo voljo, jim je naredil Orlando? Če verjamete ali ne, spletne teroriste moti pravna urejenost Floride in Orlanda. Nekaj primerov briljantne zakonske urejenosti vam bo pomagalo ustvariti bolj jasno sliko. Imajo zakon, ki, denimo, prepoveduje prdenje v javnosti po 18. uri. Prepovedano je prodajati svoje otroke in vsa vrata javnih ustanov se morajo po zakonu odpirati navzven. Neporočenim ženskam je na Floridi prepovedano skakati s padalom ob nedeljah. Zakon predvideva plačilo kazni, če boste pustili svojega slona privezanega za parkirno uro, ne da bi plačali parkirnino. Kazen bo plačala tista ženska, ki bo pri frizerju zaspala pod sušilcem za lase, prav tako moški, ki bo svoji ženi poljubil prsi. In zdaj še zakon, ki je tako razkuril Anonymouse, da so na najbolj podel način naskočili Orlando. V Orlandu je prepovedano dajati hrano brezdomcem! Skupina ljudi, zbranih pod imenom Hrana in ne bombe, pa je grobo kršila to zakonsko določilo in shiranim brezdomcem v mestnem parku pred očmi zgroženih turistov in lokalcev nosila hrano. Mestni očetje so znoreli. Na Floridi je dovoljeno pitati aligatorje, golobe in zajce, strogo prepovedano pa je dajati hrano brezdomcem, ki so v sramoto mestu in državi. Tako se namreč populacija brezdomcev, ki jih je v ZDA nekaj milijonov, ohranja, namesto da bi se zmanjševala. Če jim kršilci zakona ne bi dajali hrane, bi v nekaj letih ta del populacije, ki se rekrutira iz armade 24 milijonov brezposelnih Američanov, zlakotili do smrti, njihova trupla odstranili z javnih površin in se tako trajno znebili nadležnih lenuhov, pijancev, narkomanov in ostarelih hipijev. Policija je ukrepala hitro, odločno in v skladu z zakonom. Ljubitelje brezdomcev je zmetala v zapore. Sodnik je prav tako ukrepal hitro, odločno in v skladu z zakonom in jih obsodil na denarne in zaporne kazni, pa naj tam gnijejo, dokler se ne spametujejo. Anonymousi, ki jim je očitno bolj pri srcu anarhija, pa so, kot smo že rekli, v znak maščevanja razsuli spletno stran Orlanda. In zdaj se čudimo, da je Pentagon napovedal, da bo spletne pirate, ki bodo ogrožali temeljne vrednote ZDA, napadel z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Naj opomnim Anonymouse, da Pentagon ima tudi jedrske bombe.

Marijanin križ

Hrvaška je zadnji hip opravila najtežji sprejemni izpit za vstop skozi bruseljska vrata. Rešil jo je Zagreb, ki je pripravil Gay pride parado, na kateri niso mlatili udeležencev tako kot v Splitu, in tako dokazal, da je hrvaška prestolnica evropsko mesto, dalmatinska prestolnica pa zaostala, provincialna primitivna vukojebina. Pa še Dinamo je boljši od Hajduka. Vsekakor pa je velik, da ne rečem odločilni prispevek k utrjevanju Hrvaške v evropskem prostoru kot napredne demokratične države, dal primer poslanke hrvaške kmečke stranke Marijane Petir. Ena mlajših poslank je z osebnim primerom pokazala, da je hrvaška družba vendarle sodobna in sposobna v celoti uveljavljati temeljno pravico - pravico do svobode govora. Ona je to izkoristila in ob paradi ponosa jasno in glasno razlagala, da pedrov in lezbač že ne bi imeli za sosede, kaj šele za prijatelje, da jim ne pripadajo vse pravice kot "normalnim", da pa načeloma nima nič proti drugačnim, če jih ni zraven. Da svoboda govora deluje, tudi ko ne gre za poslance, so pokazali zagovorniki enakopravnosti, ki so razglasili Petirjevo za "najhomofoba Hrvaške"! Hkrati so ji sporočili, da križ, ki ga nosi okrog vratu in ki je tako velik, da bi lahko nanj obesili Jezusa in obe barabi, ki so ju križali zraven, ne pomeni le pripadnosti veri, ampak tudi upoštevanje njenih naukov. Med njimi pa je tudi tisti, da so vsi ljudje božji otroci, enaki in bogu ljubi, ter da ni nič narobe, če bi ji bili sosedje geji. A je Petirjeva pokazala, da Hrvaška premore tudi pogumne in odločne ženske, kar je Evropi sila ljubo, in na TV izjavila, da ji križa, ki bi ji ga zaradi velikosti vsak ortoped odsvetoval, saj lahko poškoduje vratna vretenca, niso odstranili komunisti in ji ga ne bodo niti kristjanofobi. Glede na to, da je gospa poslanka rojena leta 1975, lahko domnevamo, da je bila žrtev komunistične protiverske gonje že v osnovni šoli. Razredničarka jo je zaradi križa bičala in ji pulila nohte, sošolci pljuvali, ni smela na šolski izlet v Kumrovec, udbovci pa so jo zaprli s hrvaškimi oporečniki v Lepoglavi in do osmega razreda je imela za seboj že 24 let zapora. A ji križa niso mogli odvzeti. Potem je prišla odrešilna demokracija. Ostaja pa nejasno, kako bi ji hrvaški kristjanofobi lahko odstranili križ in ji rešili hrbtenico, ko pa se je 90 odstotkov Hrvatov deklariralo kot katolikov.