V publikaciji z naslovom Ali šola lahko vzgoji dobre državljane? so združili izide raziskav o politični pismenosti in stališčih mladih na Hrvaškem, ki so ju izvedli lani med 999 maturanti v 43 hrvaških srednjih šolah. Kot izhaja iz publikacije, se več kot 64 odstotkov vprašanih strinja, da je istospolno usmerjenim treba prepovedati javne nastope, 47 odstotkov pa jih je homoseksualnost označilo za vrsto bolezni.

Publikacija je pokazala še, da 40 odstotkov maturantov meni, da morajo Hrvati na Hrvaškem imeti več pravic kot pripadniki drugih narodov. Enako število anketirancev je prepričanih, da bi hrvaška ustava morala določiti Hrvaško kot nacionalno državo izključno hrvaškega naroda. Med mladimi je enajst odstotkov članov političnih strank, kar je za dva odstotka več od povprečja med polnoletnim hrvaškim prebivalstvom. Sicer pa so člani strank bolj naklonjeni konservativnim političnim opcijam in podpirajo avtoritarnost, nacionalizem in nezaupanje do vrednot antifašizma.

Poleg tega je 45 odstotkov mladih odgovorilo, da bi bilo treba nekatere izmed hrvaških političnih strank prepovedati z zakonom. Vsak peti maturant bi prepovedal določene medije, 37 odstotkov pa jih je ocenilo, da nekatere civilno-družbene organizacije delujejo proti Hrvaški. Gre za posledice dveh desetletij hrvaške tranzicije, diagnoza stanja med mladimi pa kaže, da je treba spodbuditi prilagajanje izobraževalnih metod demokratičnim procesom, je ocenil eden izmed recenzentov publikacije Nenad Zakošek, sicer profesor na zagrebški fakulteti za politične vede.

Njegov kolega s fakultete Ivan Šiber je povedal, da se z avtoritarnimi vzgojnimi in izobraževalnimi metodami mladih ne more učiti demokracije. Dodal je, da stanje vendarle ni tako črno, saj je na Hrvaškem nekaj manj kot 90 odstotkov prebivalcev, ki se imajo za katolike. "Potem dejstvo, da katoliška stališča o homoseksualnosti kot določeni bolezni pri 'le' 40 odstotkih mladih kaže, da del katolikov ne deli enakih stališč kot Cerkev," je ocenil profesor sociologije Šiber.

Avtorji publikacije so obenem ocenili, da politična pismenost med mladimi ni na ravni, ki bi je pričakovali in želeli.