Kako je bilo na državnem tekmovanju tekmovati skupaj z mladinci? Kakšne so razlike?

Zame je bila dirka kratka. Vajena sem vsaj 100 kilometrov in več. Mislila sem, da bo težje, da bo bolj letelo, da se bo bolj razbilo na manjše skupine. Vmes sem bila že v manjši ubežni skupinici šestih, vendar se je ustavilo. Na koncu sprint. Klasičen. Pogledala sem le, kje so moje konkurentke. Mladinci dirkajo drugače kot ženske. Pri nas je manj taktike. Ekipe niso tako suverene, ker so razlike v moči večje. Če zbeži Marianne Vos, lahko naredi kar koli, pa jo nobena ekipa ne more ujeti. Na dirki svetovnega pokala v Španiji je padla, predrla gumo, menjala kolo in še zmagala.

Je 16. mesto na dirki svetovnega pokala vaš najboljši dosežek? Ali za to štejete osmo mesto na klasiki Durango-Durango v Španiji, osmo mesto na etapnem Giru Trentinu? Vedno so spredaj imena Vos, Pooley, Johansson, Arndt.

Dosežki iz Španije so mi malce ljubši, ker je tam tudi sedež kluba. Za največji dosežek štejem peto mesto na kraljevski etapi Emakumeen Bira v Španiji, kjer so bile spredaj le svetovne prvakinje. Sicer pa je v ženskem kolesarstvu tako, da so na vseh dirkah ista imena, vedno pridejo najmočnejši klubi z najboljšimi imeni, pa naj bo svetovni pokal ali dirka druge kategorije. Zato je tudi težko nabirati točke UCI, ki peljejo na olimpijske igre. No, zdaj mi kar dobro uspeva.

Za sabo imate izjemno sezono. Dosežke, za katere verjetno komaj sami verjamete, kaj šele, da bi vam jih kdo napovedoval.

Ko sem se vrnila z nekaterih najuspešnejših dirk, tudi doma niso mogli verjeti, da bom dosegla kaj takega. Veliko jih je bilo, ki niso verjeli vame in so tako tudi govorili, da dvomijo, da bom sploh kdaj kaj naredila v cestnem kolesarstvu. Letos pozimi sem opravila sijajne priprave. Ko sem dosegla prve dobre rezultate, sem dobila samozavest, da sem lahko z najboljšimi spredaj, in je šlo lažje. Vse je preprosto. Sprva je res malo čudno, kaj sploh delam zraven takih, ki so svetovne in olimpijske prvakinje, vendar na dirki misli hitro uidejo na cesto in gre. Vesela sem, da sem tako visoko.

Ste vsestranska kolesarka, dobra na vseh terenih, sprintih in na klancu, v vožnji na čas.

Letos sem izboljšala tudi sprint. Predvsem me ni več tako strah kot lani. Na klancih se pač dela rezultat. Tudi kronometer sem v nedeljo v Solkanu odpeljala minuto bolje kot lani.

Pred vami je desetdnevni italijanski giro, ki se začne 1. julija. Pričakovanja?

Ves maj sem se pripravljala na to. Upam, da se bodo noge vrtele kot zdaj. Glede na traso je to najtežji v vsej zgodovini. Gremo tudi na zloglasni Mortirolo. Za giro bom kot kapetanka ekipe Bizkaia Durango dobila pomočnico iz Avstralije, da bo pomagala na klancih. V klubu je res izvrstno poskrbljeno zame. Upam, da bomo z razvojem slovenskega ženskega kolesarstvu tudi v Sloveniji dobili profesionalno žensko ekipo. Vedno več dobrih kolesark imamo.