Ko je ta zmagal drugič, je leta 1963 v finalu premagal ravno Penarol. Pravijo, da se zgodovina ponavlja in letos se je spet. Po 48 letih sta se ista kluba pomerila v finalu najelitnejšega tekmovanja v Južni Ameriki, znova so zmagali nogometaši v belih dresih. In obe zmagoviti ekipi, tako Santos iz leta 1962 kot 2011, sta imeli v svojem moštvu nogometnega virtuoza, mladeniča, ki je drugačen od vseh drugih mladeničev in ki v svojih nogah skriva nekaj posebnega.

Ko je sodnik pred dnevi označil konec povratne finalne tekme, ki jo je Santos dobil z 2:1 (na prvi v Montevideu je bilo 0:0), sta imela oba, Pele in Neymar, solzne oči. Črni dragulj je čustvom pustil svojo pot v častni loži, njegov naslednik pa je počepnil (med tem so se njegovi soigralci z nogometaši Penarola zapletli v prepir, med katerim ni manjkalo brc in udarcev), si z dlanmi pokril obraz in zajokal. Prizor je simboliziral Santos nekoč in danes.

Pele je nogometno kariero posvetil Santosu in verjetno za vedno postal največji nogometaš v zgodovini kluba ter rekorder po vsemogočih statističnih podatkih. V zadnjih 50 letih so precejšnjemu številu mladeničev napovedovali, da bodo šli po njegovi poti, a nihče od njih ni bil kos velikim pričakovanjem. Tudi Neymarja že primerjajo s trikratnim svetovnim prvakom, a zdi se, da bi 19-letnik z deškim obrazom, "nevarno" frizuro in lahkih nog utegnil biti ravno tisti, ki ga pristaši Santosa iščejo že toliko časa - Pelejev naslednik.

Tekmece preigrava z neverjetno lahkoto, kot je nekoč počel ravno Pele, je hiter kot strela in ima v sebi nepotešljivo lakoto po zadetkih. Zato ni presenetljivo, da so se zanj ogreli največji evropski klubi, ki pa bodo morali dodobra pobrskati po svoji blagajni. Odkupna klavzula, ki jo zahteva Santos, naj bi namreč znašala 45 milijonov evrov. Chelseaju, ki je še vedno eden najbolj vztrajnih snubcev, je lani načrt že spodletel. Pred tedni so se pojavile govorice, da je Neymar praktično že Realov, v ozadju pa na milijone vreden podpis čaka tudi Barcelona. Vsem interesentom je predsednik Santosa Luis Alvaro Ribeiro dal vedeti, da se jim obeta naporno pogajanje, ki jim morda ne bo prineslo nič. "Želimo osvajati lovorike, denar pa ni najpomembnejši. Lani nam je Chelsea želel Neymajra speljati za hrbtom, česar ne bomo dovolili. Nočemo ga prodati," je snubcem zabrusil Ribeiro, ki ima v rokavu še nekaj asov. Ogromno zanimanje vlada tudi za režiserja igre na sredini igrišča Gensa, ki si ga želita Milan in Inter, ter še za nekatere člane šampionske zasedbe. Ribeira in druge vodilne može v klubu mika svetovna lovorika, ki ima v Južni Ameriki še vedno velik pomen, večjega kot v Evropi. Santos se bo namreč na svetovnem klubskem prvenstvu, če ne bo večjih presenečenj, decembra v finalu pomeril z Barcelono. Morebitna zmaga nad Katalonci, s katero bi nova Santosova generacija izenačila tudi še en dosežek Pelejevih predhodnikov, je mikavna, zato se utegne zgoditi, da bo klub iz okrožja Sao Paula skušal s prestopom zavlačevati še pol leta.

Vseeno se zdi, da je verjetnejša selitev v Evropo med poletnim prestopnim rokom. Do takrat pa si Neymar lahko še poviša ceno. Čez nekaj dni se bo namreč pričelo južnoameriško prvenstvo, Neymar pa bi utegnil imeti eno od glavnih vlog v brazilski reprezentanci. Ta že dolgo ni imela tako malo virtuozov, kot jih ima zdaj, zato brazilsko ljudstvo hlasta po novem Peleju. Da bi utegnil zablesteti tudi v zlatem dresu, je nakazal marca letos, ko je na šele drugi tekmi v članski reprezentanci na prijateljski tekmi proti Škotski navdušil z igro in dvema zadetkoma. Kaže, da je selektor Brazilije Mano Menezes kot njegov predhodnik Caslos Dunga bolj naklonjen umetnikom, kar je še ena ovira manj za petega februarja leta 1992 rojenega najstnika.