Kolesar Lampreja je po 160 kilometrih v Kromberku v ciljnem sprintu četverice ugnal Blaža Furdija (Adria Mobil), Gregorja Gazvodo (Perutnina Ptuj) in branilca naslova Gorazda Štanglja (Astana) ter si tako privozil sijajno popotnico za največjo dirko na svetu. Enako je s ponovnim naslovom pred italijanskim ženskim girom uspelo Poloni Batagelj (Bizkaia Durango).

Državno prvenstvo je zaradi neizenačene številčnosti kolesarjev posameznih ekip velika taktična posebnost. Kar 70 kolesarjev na startu članske dirke je daleč največ v zadnjih letih od članov ProToura do amaterjev. Že po prvih uvodnih krogih Kromberk-Ajševica-Kromberk (8 kilometrov), skupno so jih prevozili 20 (160 kilometrov), se je s pobegom sedmerice zdelo, da je to lahko odločilni trenutek dirke. Jure Zrimšek, Luka Mezgec (oba Sava), Matej Gnezda, Kristjan Fajt (oba Adria Mobil), Matej Mugerli, Dejan Bajt (oba Perutnina) in Klemen Štimulak (Radenska) je bila dobitna kombinacija vseh velikih domačih klubov. Vsi so videli možnost za absolutni naslov v Radenski "malega" med mlajšimi člani do 23 let. Veliko vlogo je odigrala tudi primorska naveza obeh kolesarjev iz Adrie in Perutnine. Do polovice dirke je prednost narasla na že debelih šest minut. Edina šibka točka ubežne naveze je bila teoretična premoč kolesarjev Save. Z nesorazmernim sodelovanjem je to še najbolj dal vedeti Matej Mugerli. Sožitje, potrebno za dokončni beg pred zasledovalci, je bilo tako delno porušeno. Očitno prezgodaj.

Zadaj se tudi niso predali. "Po logiki z drugih dirk velja, da ko je zaostanek šest minut, začnemo loviti. Kolesarji iz tujih klubov smo želeli ubraniti čast. Sam nisem imel interesa dirkati štiri ure na polno pred kronometrom, nekaj časa pa," je razložil okoliščine Kristijan Koren, domačin iz Budanj pri Ajdovščini, ki je sam v enem krogu zbil prednost za dve minuti. Potem so se postavili na čelo tudi preostali "legionarji", brez izjem. "Nič se nismo dogovarjali. Kaj šele, za koga bomo delali. Vsak je očitno pri sebi presodil, da mora braniti svojo čast med profesionalnimi kolesarji in po tiho upal, da lahko zmaga, sicer je dirke konec. Kaj takega se tako spontano v dvajsetih letih v Sloveniji zagotovo še ni zgodilo," je preobrat opisal Bole.

V zadnjem delu se je tako dirka začela znova. Čeprav trasa po konfiguraciji ni bila pretirano težka, je ritem naredil kruto selekcijo. Povprečje 42 kilometrov na uro v vročem dnevu pove vse. Najostrejše napade sta začela Robert Vrečer in Gorazd Štangelj. Ko so se spredaj nabrali Bole, Vrečer, Gazvoda, Marin (vsi Perutnina), Kerkez (Sava), Furdi, Nose (Adria Mobil), Omulec (Loborika) in najmlajši Andrej Rajšp (Radenska), je bilo le še vprašanje, kdo od naštetih imen bo zmagal. 25 kilometrov pred ciljem se je sam izstrelil Robert Vrečer. Neučakanost se mu je znova, kot v napadu na Golte, vrnila kot bumerang. Videti je bilo, da je bil Štangelj kreator vseh glavni potez dneva. "Če sem hotel kaj doseči, sem moral stran od boljših sprinterjev. Proti trem kolesarjem Perutnine in dvema Adrie je težko. Edini, ki ni bil nikoli za mojim obročnikom, je bil Bole. Je že vedel, da nas bo vse odsprintal," je opisal 37-letni Gorazd Štangelj, ki je zadnjič poskusil napasti v zadnjem kilometru.

Zaključek je bil Bole šov. V slogu vrhunskega sprinterja se je zadnjih 500 metrov taktično postavil na čelo, na polno pa začel ob prvem izzivu. "Pač, gledal sem nazaj. Gregor Gazvoda je prvi pohodil na polno. Dolgo sva bila poravnana, zadnjih 100 metrov sem le zlezel mimo. Nogo so bolele, dobival sem krče, vendar sem stisnil zobe. Z veliko jeze in želje mi je uspelo," je slavil Bole. "Vseeno, ali sem drugi za meter ali več. Meter razlike v sprintu je v kolesarstvu zelo veliko. Nisem razočaran. Premagal me je najboljši kolesar v Sloveniji za take zaključke," se je sprijaznil Blaž Furdi. Gregor Gazvoda, čeprav branilec naslova v kronometru, si je želel dvojčka. "Računal sem, da bom Boleta in druge presenetil z zgodnjim začetkom sprinta, da mi bosta pomagala tudi veter in zlagoma spuščajoča cesta," je razložil sin smučarskega trenerja, ki je s tem rešil čast Perutnine.