Dokazano je, da lahko glasba pri ljudeh zmanjšuje bolečino in pomaga pri pomnjenju. Poglejmo si podrobnejše izsledke. Za ponazoritev si najprej vzemimo primer miši. Dvema skupinama miši so 24 ur igrali glasbo; prvi skupini klasično in drugi heavy metal. Prva skupina je z lahkoto prišla skozi labirint, druga, »metalna« skupina je razvila agresivne težnje in miši so poslale nasilne druga do druge. Hkrati se jim tudi ni uspelo prebiti skozi poizkusni labirint. Sposobnost odzivanja in logičnega razmišljanja se je torej bistveno bolj izrazila pri »klasični« skupini belih mišk. Podobni rezultati so bili zabeleženi pri rastlinah. Nanje naj bi najbolj ugodno delovala klasična glasba in džez. Rože pa se naj ne bi dobro odzivale na country in na že omenjeni heavy metal.

County priljubljen med samomorilci?
Country naj bi se kot precej slaba izbira izkazal tudi pri ljudeh, kar je presenetilo nemalo znanstvenikov. Profesor sociologije z univerze Auburn v Alabami James Gundlach je namreč dokazal, da je med ameriškimi samomorilci veliko tistih, ki so vneto poslušali country glasbo. V Sloveniji, kjer je stopnja samomorilnosti žal v samem svetovnem vrhu, naj bi med samomorilci prav tako prevladovala nagnjenost do narodno-zabavne glasbe, vendar pa uradnih raziskav na tem področju še ni bilo narejenih. Le tu in tam preberemo kakšno opazko in zaznamek.

Klasična glasba spodbuja kreativnost
Privrženci klasične glasbe bodo seveda zagovarjali Mozarta ali pa Bacha, če jih boste vprašali, kaj bi dali v poslušanje še nerojenemu otročku ali novorojenčku. Prav ta glasba naj bi imela namreč zelo blagodejen vpliv na otroke, v njih naj bi zbujala kreativnost, jih delala bolj zdrave, odporne (umirjala naj bi srčni utrip in dihanje) in na splošno bolj srečne. Pri odraslih naj bi imela izbrana klasična glasba podobne učinke kot meditacija (o tem so pisali že stari Grki). Zanimivo je, da se takšna glasba uporablja tudi v trgovinah, saj vpliva na to, da se stranke dalj časa zadržujejo pri nakupih. Če pa vam klasična glasba ni najbolj pri srcu in bi radi v svojega otroka že zgodaj vcepili revolucionaren in obenem bohemski duh, se lahko obrnete na primer k Bobu Dylanu. Pomirjujoča glasba ima odličen učinek na avtistične otroke, zatrjujejo psihologi. Umirja stres in povečuje zmožnost socialnih stikov. Prav med avtističnimi otroki je tudi veliko takih, ki imajo izreden glasbeni talent. Glede sporočilnosti glasbe se glasbena industrija, predvsem tista, ki naj bi ciljala na mlajše poslušalce, precej ukvarja z vprašanjem »politične« korektnosti in skuša gojiti odgovoren odnos do vprašanj, ki zadevajo odnose, rasne probleme, droge, nosečnost, spolno prenosljive bolezni in podobno. Vseeno pa zasledimo v glasbi tudi sovražni govor, rasistične opazke in neetično držo. Otroški psihologi zato opozarjajo, naj se starši s svojimi otroki pogovarjajo o glasbi, o video spotih in sporočilih, ki jih napevi prinašajo. Psihologija glasbe je področje, ki čaka na popolnejše in bolj sistematične raziskave, saj je glasba eden zelo vplivnih načinov medčloveške komunikacije in tudi samoizraza.