Ne glede na to, kako uspešna so sodišča pri spopadanju s temi neverjetnimi številkami, je skorajda nemogoče pričakovati, da bi ljudje spremenili mnenje o sodstvu. Še posebej zato, ker nezaupanje v sodstvo še dodatno spodbujajo celo državni organi. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je tako pred dnevi opozoril, da je povsem nesprejemljivo, da "celo nekateri državni organi, ko sodišča ne odločijo na način, kot so sami pričakovali, dajejo izjave, kako so sodniki nesposobni".

Delo sodišč velikokrat negativno - včasih povsem pavšalno - ocenjujejo tudi predstavniki zakonodajne oblasti, izjemno ostri so tako denimo v opozicijski SDS, kjer sodiščem med drugim očitajo, da delajo prepočasi, pogosto pa kritizirajo tudi odločitve oziroma postopke sodišč. In vendar prvak stranke Janez Janša očitno še kako zaupa sodstvu, saj je v zadnjih letih vložil več kot deset tožb oziroma kazenskih ovadb zoper različne posameznike, med katerimi so tudi novinarji, medijske hiše in tožilka.

Kljub ogromnemu pripadu so sodišča lani rešila 992.052 zadev, kar je za 5,7 odstotka več kot v letu 2009, ko so rešila 938.936 spisov. Sodnikom je tako znova uspelo zmanjšati število nerešenih zadev, na zadnji dan leta 2010 je namreč ostalo nerešenih še 458.254 spisov, kar je za 4,6 odstotka manj kot na zadnji dan leta 2009. Skupaj z nerešenimi zadevami iz leta 2009 so imela sodišča v preteklem letu v delu preko 1,45 milijona zadev. Številke so impozantne, vendar sodniki v povprečju primere vseeno rešujejo vedno hitreje. Povprečni čas za rešitev zadeve se je namreč s 14,1 meseca v letu 1998 skrajšal na 5,8 meseca v letu 2010.

Manj spodbudne so razmere na področju pregona kaznivih dejanj. Masleša je povedal, da so letos odkrili veliko primerov zastaranj pregona v kazenskih in prekrškovnih zadevah, v zadnjih petih letih je tako zastaralo okoli tisoč zadev. Lani je število sodnih zaostankov v kazenskih zadevah na okrožnih sodiščih v primerjavi z letom 2009 naraslo kar za 42,3 odstotka. Hkrati so okrožna sodišča rešila tudi manj kazenskih zadev, kot so jih prejela. Masleša se je zato januarja že sestal s predsedniki višjih sodišč, dogovorili so se, da bodo zadeve pregledali in ugotovili razlog za omenjena zastaranja. Podatki na kazenskem področju na okrožnih sodiščih pa so deloma tudi spodbudni, saj se je delež kazenskih zadev, ki so rešene prej kot v enem letu, povečal na 50,2 odstotka.

Na vrhovnem sodišču pojasnjujejo, da je k dobrim rezultatom v letu 2010 prispevalo nadaljevanje izvajanja projekta Lukenda, kljub temu pa so nekatera tveganja, kot so denimo plačni položaj in prostorski pogoji, zmanjšala predvidene učinke. Na vrhovnem sodišču ob tem še opozarjajo, da je število novih zadev na sodiščih od začetka projekta Lukenda močno naraslo, deloma tudi zaradi novih pristojnosti sodišč. Temu bi morala po njihovem prepričanju slediti kadrovska okrepitev sodišč, a se to ni zgodilo, čeprav je bilo v oceni finančnih posledic nekaterih zakonov to predvideno.