Muzej, ki stoji v neposredni bližini znanega najdišča pračloveka na Hušnjakovem hribu, znotraj zaščitenega najdišča prazgodovinskega parka v Krapini, je multimedijsko in tehnološko opremljen, pri njegovi zasnovi pa je sodelovala vrsta strokovnjakov in umetnikov.

Najbogatejše najdišče neandertalcev je tako zdaj predstavljeno na atraktiven in sodoben način. Sodobno zasnovano je tudi poslopje muzeja s stekleno steno, ki je skrito pred urbanim mestnim naseljem in se vključuje v okolje na način, ki ponuja obiskovalcu občutek, kot da vstopa v jamo.

Razstavni prostor, ki je razdeljen na dve etaži in se razteza na 1200 kvadratnih metrih, se prične z veliko dvorano, ki je zamišljena kot stilizirano neandertalsko bivališče. Tu si obiskovalec na velikem platnu lahko ogleda 16-minutni film, ki nam skuša približati življenje krapinskih neandertalcev. Film je prikazan izjemno realno in z malo domišljije si zlahka predstavljamo življenje, ki se je na tem področju odvijalo v prazgodovinskem času.

Da je temu tako, gre predvsem zasluga londonski ekipi mojstrov za masko; taista ekipa je sodelovala tudi pri trilogiji Gospodar prstanov. Naslednji muzejski prostor nas pripelje v čas, ko je krapinski učitelj Josip Rehorić poslal Dragotinu Gorjanoviću Krambergerju "čudne kosti" - to je bilo 23. avgusta 1899. Kramberger je v šestih letih izkopavanja odkril približno 3000 paleontoloških ostankov neandertalcev in živali, kar je nedvomno največja takšna zbirka na svetu.

Krapinski neandertalci izhajajo iz zadnje velike ledene dobe, kar pomeni, da so stari 130.000 let. Gre za podatek, ki je bil znanstveno dokazan šele v začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko so znanstveniki iz McMaster univerze v Hamiltonu v Kanadi z metodo Electron Spin Resonance (ESR) naredili analizo zobne sklenine nosoroga. Muzej poleg najdišča in artefaktov namreč prikazuje tudi zgodovino odkritja, širši znanstveni kontekst in tudi širši časovni razpon, pri tem pa nam predstavi tudi različna tolmačenja in teorije.

V eni od dvoran je z najpomembnejšimi kopijami najdb, od lobanj in čeljusti praljudi do kosti jamskega medveda, nosoroga, bobra in jelena, postavljena realna rekonstrukcija najdišča praljudi v Hušnjakovu. Zanimiv je tudi prikaz nastanka sveta vse od velikega poka in nastanka Zemlje do pojava praljudi in današnjega človeka, ki ga lahko ogledamo v naslednji dvorani. Zelo domiselno je izpeljan prehod v prvo nadstropje, in sicer v obliki spirale, v katero je umeščen prikaz kozmične, kemijske in organske evolucije Zemlje.

Glavni razstavni slop muzeja pa predstavlja rekonstrukcija krapinske naselbine neandertalcev s hiperrealističnim prikazom naselbine pračloveka iz Krapine. Gre za največjo muzejsko dioramo neandertalskega pračloveka na svetu, ki so jo avtorji zgradili na temelju preučevanja paleodemografske, paleontološke in arheološke slike najdb iz Krapine ter tudi sodobnejših spoznanj o neandertalcih iz drugih najdišč po svetu.

Avtorica skulptur, ki nam odlično omogočajo vpogled v duhovno in vsakodnevno življenje pračloveka, je francoska kiparka Elisabeth Daynes, ki velja za najboljšo strokovnjakinjo za hiperrealistične dermoplastične skulpture v svetovnem merilu. Skratka, muzej ne predstavi samo neandertalca, ki je glavna atrakcija muzeja, temveč tudi zgodbo o nastanku sveta, zgodovini zemlje in prvih organizmih, prav tako pa tudi razvoj življenja od prvih hominidov do krapinskega neandertalca. Naše popotovanje skozi čas se konča v dvorani, ki prikazuje kulturno evolucijo človeške vrste po neandertalcih.