Ljubljančanka, ki se je udeležila tega verskega obreda, nam je povedala, da so se po tem obvestilu verniki postavili v vrsto, da bi tudi sami prispevali podpis pod referendumsko pobudo. Kdo je na koncu zbral podpise, ni znano, po besedah patra Strehovca pa naj bi verniki sami poskrbeli, da so njihovi glasovi pristali pri civilni iniciativi Za družino in pravice otrok. "Vabilo k zavzemanju za vrednoto družine v okviru verske skupnosti je dopustno, saj je takšno zavzemanje sestavni del družbenega nauka Cerkve in del ustavno zagotovljene pravice do svobode izražanja. Znano je, da je vrednota družine poleg zavzemanja za dostojanstvo človeka in versko svobodo ena izmed ključnih katoliških družbenih vrednot. Zaradi tega sodi k takšnemu zavzemanju tudi to, da se znotraj verskih skupnosti zbirajo podpisi v podporo družini ter za temeljne pravice otroka do očeta in matere," meni dr. Strehovec, ki je prepričan, "da omenjeno vabilo vernikom k družbenemu delovanju ni ne prvo ne zadnje".
Dr. Strehovec sprva ni imel informacij
Za mnenje o dogodku smo zaprosili tudi vodstvo ljubljanske nadškofije in Slovensko škofovsko konferenco (SŠK), vendar nam je samo tiskovni predstavnik SŠK Andrej Saje odgovoril, da v Katoliški cerkvi podpirajo pobudo civilne iniciative in si skupaj z njo prizadevajo za družinske vrednote v naši družbi. O dopustnosti takšnega ravnanja smo želeli povprašati tudi viškega župnika Marjana Čudna, vendar se na naše klice in elektronsko pošto ni odzval. Še preden pa smo sploh izvedeli, da je vernike k zbiranju podpisov pozival prav dr. Strehovec in da se je to dogajalo v viški cerkvi, smo se prek tiskovnega urada SŠK z vprašanji o načelni sprejemljivosti takšnega početja obrnili na KPM. V imenu te komisije se je odzval ravno dr. Strehovec, ki pa nam je na vprašanje, ali so v nedeljo pred nekaterimi cerkvami zbirali podpise, odgovoril, da o tem nimajo informacij, saj da "ne vedo, kje so se odzvali na to pobudo". "V KPM ne zbiramo podpisov za izpeljavo referenduma, saj je pobudo dala civilna iniciativa Za družino in pravice otrok. Komisija takšno pobudo pozdravlja in jo javno podpira," nam je še odgovoril. Med drugim je poudaril, da so se v komisiji s svojo izjavo obrnili na celotno slovensko javnost, in sicer s prošnjo, da podpre vse tiste pobude, ki bodo zagotovile pravico vseh državljanov do soodločanja o vrednoti družine in pomenu materinstva in očetovstva. "V ta namen podpiramo odločitve vseh tistih, ki so zbirali podpise," je še dodal dr. Strehovec.
"To je neversko ravnanje"
Po mnenju dr. Aleša Črniča z ljubljanske Fakultete za družbene vede predstavlja pozivanje duhovnikov k podpisovanju za v številnih pogledih skrajno sporen referendum še en primer neposrednega političnega delovanja cerkve. "Z vidika ustavnega načela ločitve države in religije je tudi ta primer vsaj deloma sporen, je pa težko presoditi, ali zapovedano mejo tudi nedvoumno prestopa. Bi pa bilo tudi za samo cerkev bolje, da bi se tovrstnih neposrednih političnih agitacij vzdržala, saj je jasno, da takšna delovanja le še poglabljajo že sicer prevladujoče nezaupanje, ki ga do cerkvene institucije izkazuje večina prebivalcev, med njimi tudi zelo velik delež samodeklariranih katoličanov," meni dr. Črnič. Če kleriki med mašo pozivajo vernike, da dajo podpis pod referendum, je to nespretno, kontraproduktivno in neversko ravnanje, pa je prepričan dr. Srečo Dragoš z ljubljanske fakultete za socialno delo. "Nespretno je zato, ker lahko kleriki na drugačen način dosežejo želeni cilj, denimo zgolj s pridiganjem o pomenu družine, pri čemer se vzdržijo eksplicitnih navodil o tem, kako naj posameznik ravna v zvezi z referendumom. Eksplicitno pozivanje je tudi kontraproduktivno, ker doseže predvsem tisto manjšino cerkvi zvestih vernikov, ki so že sicer istega mnenja, medtem ko dvomečih in od cerkve distanciranih katoličanov, ki jih je na Slovenskem več kot prvih, omenjen poziv bolj odbija, kot pa prepriča. Navsezadnje pa je pozivanje na referendum o posvetnih stvareh s cerkvene prižnice tudi izrazito neversko dejanje, ker gre za desakralizacijo sakralnih prostorov in je dober odraz tega, kako nekateri katoliški kleriki razumejo svoje poslanstvo," dodaja dr. Dragoš.
Državni svet bo o vetu odločal jutri
Sedemdnevni rok, do katerega morata civilna iniciativa Za družino in pravice otrok ter neparlamentarna stranka NSi zbrati 2500 podpisov in o svoji zahtevi obvestiti predsednika državnega zbora, da določi 35-dnevni rok, v katerem se zbira 40.000 podpisov volilcev za podporo zahtevi za razpis referenduma o družinskem zakoniku, se bo sicer iztekel jutri ob 16. uri. Dodajmo, da bo državni svet o družinskem zakoniku odločal na jutrišnji izredni seji. Če bo državni svet izglasoval veto na družinski zakonik, bo moral državni zbor o zakonu ponovno odločati, za njegovo sprejetje pa bo takrat potrebna absolutna večina. "Rok sedmih dni za vložitev zahteve oziroma obvestila predsedniku državnega zbora o pobudi bi se štel znova, torej od ponovnega sprejema zakona naprej, v tem primeru pa bi se upoštevali tudi že zbrani podpisi. Ponovno obvestilo pobudnika referenduma predsedniku državnega potem ni potrebno," so nam sporočili iz državnega zbora. Spomnimo, da je državni svet že sredi lanskega marca opravil obsežno razpravo o družinskem zakoniku in sklenil, da zakona ne podpira. Ob tem je treba dodati, da so imeli svetniki takrat pred seboj prvotno različico zakonika, po kateri bi lahko istospolna partnerja sklenila zakonska zvezo in posvojila otroka, tudi če nobeden od njiju ne bi bil biološki starš otroka. Takrat so iz državnega sveta sporočili, da so bila stališča v razpravi različna in medsebojno izključujoča, zaradi česar jih ni bilo mogoče povzeti v enotno mnenje.
Pred dnevi smo na poslanski skupini SDS in SLS, ki nasprotujeta sprejetju družinskega zakonika, naslovili tudi vprašanje, ali nameravata vložiti zahtevo za razpis referenduma, če bi bili pri civilni iniciativi in stranki NSi neuspešni pri zbiranju podpisov. Medtem ko odgovora iz poslanske skupine SDS nismo prejeli, vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik verjame, da bo civilni iniciativi uspelo zbrati dovolj podpisov za začetek postopka za razpis referenduma, "saj stoji za njimi več kot 60.000 podpornikov, ki so to enkrat že potrdili s svojim podpisom". "Nadejamo se, da bo državni svet jutri izglasoval veto, in upamo, da zakon v državnem zboru ne bo vnovič potrjen, saj potrebuje absolutno večino vseh poslank in poslancev. Ta pot bi bila tudi najbolj enostavna, da se izognemo vnovičnemu neracionalnemu zapravljanju proračunskih sredstev za referendum," je prepričan Presečnik.
