Zalar je v odgovoru na poslansko vprašanje Vinka Gorenaka (SDS) pojasnil, da so po posameznih sodiščih najprej opravili pregled zastaranih prekrškovnih zadev. Sodniki so tako morali pripraviti poročila o razlogih za zastaranje in tam, kjer se je izkazalo, da razlogi niso objektivne narave, so te podatke vnesli v osebne spise sodnikov, kar vpliva na nadaljnjo sodnikovo kariero, je povedal minister.
Na tistih sodiščih, kjer se je izkazalo, da število zastaranih primerov odstopa od povprečja, so bili po besedah Zalarja odrejeni službeni nadzori nad delom sodnikov. V teh nadzorih se je kot poglaviten razlog za zastaranje izkazala nedosegljivost obdolžencev. "To je po svoje logično, ker je vrsta prekrškov take narave, ki jih storijo tudi tujci, ki potem zapustijo državo," pravi minister.
Na sestanku predsednikov sodišč, ki se je odvil aprila, je minister tudi dal navodilo, naj se v veliki meri poslužujejo ukrepa DZ, da sodniki z manj obremenjenih sodišč pomagajo na bolj obremenjenih. Kot trdi minister, je ta ukrep dal v zadnjem času zelo dobre rezultate.
Poleg tega je ministrstvo pripravilo novelo zakona o prekrških, ki jo je potem tudi potrdil DZ, s katero se preprečuje, da bi prihajalo do zastaranja v tistih prekrškovnih zadevah, kjer gre za dejanja, ki bi lahko imele znake kaznivih dejanj.
V teh primerih se po njegovih besedah ponavadi čaka na odločitev, kaj bo s kazenskim postopkom, in če se izkaže, da ne gre za kaznivo dejanje, se nadaljuje prekrškovni postopek, vmes pa teče zastaralni rok. Slednje so s to novelo preprečili in zastaralni rok sedaj ne teče, je pojasnil minister.
