Poleg tega analize kažejo, da je kakovost teh izdelkov v veliki meri vprašljiva, tako da je pozornost, kateri izdelek nabavimo, na mestu, so opozorili na tiskovni konferenci ob strokovnem srečanju o dilemah, povezanih s probiotičnimi in prebiotičnimi izdelki, ki ga je organiziral Inštitut za probiotike in funkcionalno hrano.

Ljudje, predvsem tisti z višjo izobrazbo, večinoma vedo, da so probiotiki mikroorganizmi, in jih predvsem povezujejo z mlečnimi izdelki in fermentiranimi živili, je povedala prof. dr. Irena Rogelj, predstojnica Inštituta za mlekarstvo in probiotike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer deluje akreditiran laboratorij za kontrolo probiotičnih izdelkov. "To niti ni tako narobe. Vendar ljudje ne vedo, da so si probiotične bakterije različne, in neki izdelek izberejo predvsem zato, ker se oglašuje, da pomeni njegovo uživanje zdravo življenje." Vendar ni vseeno, kakšen sev probiotične bakterije izdelek vsebuje. A navedbe sevov bakterij so na deklaracijah živil prej izjema kot pravilo; večinoma navajajo, da gre za mlečnokislinske bakterije ali neko vrsto probiotične bakterije. Potrošnike bi proizvajalci morali tudi opozarjati, da "imajo lahko od preveč dobrega tudi težave", saj lahko izdelki s prebiotiki pri nekom povzročijo tudi napihovanje, krče in bolečine v trebuhu, je Rogljeva opozorila na pomanjkljivosti, ki jih opaža pri teh izdelkih.

Probiotike in prebiotike na trgu najdemo v obliki živil pa tudi zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil. Probiotiki v zdravilih brez recepta vedno bolj izginjajo, ugotavlja Rogljeva, saj se registrirajo po strogih postopkih za zdravila - njihova proizvodnja je zato najdražja, a je njihova kakovost najbolj kontrolirana. Neproblematični so tudi probiotični fermentirani mlečni izdelki, saj so ta živila pod kontrolo živilske industrije, prav tako mlekarne nabavljajo probiotične seve, ki so dobro raziskani. Pri prehranskih dopolnilih pa je zgodba mešana, pravi Rogljeva. "Ko smo začeli kontrolo kakovosti, so bili izdelki katastrofalni: niso vsebovali probiotikov ali pa so vsebovali druge probiotične bakterije, kot bi jih morali." Kakovost izdelkov se je sicer zdaj že nekoliko izboljšala, ugotavlja, tudi zato, ker so v lekarnah tudi sami začeli pošiljati izdelke v analizo.

Kako naj potrošnik izve, da je izdelek res kakovosten?

O tem lahko presoja le neodvisen strokovnjak, je opozorila asist. dr. Tanja Pajk Žontar z Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave. Deklaracija na izdelku bi zato morala vsebovati objektivne, strokovne in potrošnikom razumljive informacije: da izdelek vsebuje žive probiotične bakterije, njihov rod, vrsto, sev, število bakterij na začetku in koncu roka uporabnosti izdelka, kakšne so priporočene dnevne količine in posledice pri čezmernem uživanju izdelka. A ni tako, kažejo testi deklaracij, ki so jih izvedli pri Zvezi potrošnikov Slovenije: ugotovili so, da mlečni probiotični izdelki vsebujejo na etiketi navedene bakterije, prehranska dopolnila pa ne. Večina mlečnih izdelkov ne navaja informacije o številu bakterij, prehranska dopolnila da - vendar bakterij v nekaterih izdelkih pri analizi sploh niso našli.

S preverjanjem, ali je prehransko dopolnilo ustrezno, bo imel potrošnik kar nekaj težav, se strinja dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. "Zaenkrat lahko zaupa le ugledu proizvajalca, saj se za uveljavljene proizvajalce pričakuje, da imajo strožji nadzor nad kakovostjo kot garažni proizvajalci. A včasih tudi pri preverjenih proizvajalcih pridemo do pretresljivih rezultatov," je povedal.

Problem je tudi, da v Sloveniji niti ne vemo, kako definirati, katero prehransko dopolnilo je kakovostno in katero ne. Zato ob finančni podpori države poteka projekt določanja standardov in ko bodo ti določeni, bodo proizvode lahko razvrstili, ali ustrezajo kriterijem kakovosti ali ne.

Nedokazane zdravstvene trditve

Naslednji problem pri prehranskih dopolnilih in živilih so medicinske trditve: pri zdravilih le-te lahko uporabljajo, pri prehranskih dopolnilih in živilih pa le tisto, ki je znanstveno dokazana, odobrena na evropski ravni in potrjena v evropskem parlamentu. "Zakonodaja je jasna, a bolj ali manj ostaja na papirju," ugotavlja Pravst. Evropska uredba, sprejeta leta 2006, namreč določa, da je treba strokovno preveriti trditve, ki so že na trgu - to pa pomeni strahoten zalogaj, saj je takih trditev 4500. Pravst pričakuje, da bodo prihodnje leto objavili seznam, ki bo razjasnil, katere trditve so utemeljene in katere ne.

Vendar se je izkazalo, da zdravstvene trditve niso potrdili še za nobenega od 251 probiotičnih izdelkov, za katere je Evropska agencija za hrano prejela vloge za evalvacijo. Med njimi so na primer trditve, da jogurt s probiotiki ugodno vpliva na imunski sistem in podobne. "Če trditve ne uspejo dokazati, to ne pomeni, da teh učinkov izdelek tudi res nima," zaplete situacijo Pravst.

Ker proizvajalci niso vedeli, kako zahtevna bo ta znanstvena evalvacija, se namreč niso potrudili pri predložitvi dokazov; tako v 80 odstotkih primerov agencija niti ni preverjala utemeljenosti trditve, saj niso mogli ugotoviti, ali so bile študije sploh narejene s tistim sevom, na katerega se nanaša trditev. Petina vlog pa je padla zato, ker so imele raziskave pomanjkljivosti; delali so jih na primer na bolnikih, ti pa niso primerna skupina za tovrstne študije.

Zato je agencija pozvala proizvajalce, da dopolnijo vloge, ki so bile negativno ocenjene, in jih bodo ponovno ocenili. "Z dodatnimi raziskavami ob upoštevanju pomanjkljivosti, ki so jih izpostavili, bodo nekatere trditve za najbolj raziskovane seve nedvomno odobrene," je prepričan Igor Pravst. Dokler seznam potrjenih trditev ne bo objavljen, pa lahko proizvajalci uporabljajo vse trditve, ki so jih vložili v evalvacijo, "čeprav so nekatere tako bedaste, da nimam besed".

Izkoristiti trg, dokler se da

Tako je trenutno stanje takšno, da se na eni strani proizvajalci probiotičnih izdelkov z visokim standardom trudijo stanje izboljšati, drugi pa želijo izkoristiti trg, dokler je to po zakonu pač dovoljeno, saj se prehranska dopolnila dobro prodajajo. A pri tem prvi težko konkurirajo drugim in se gibljejo s svojimi izdelki na robu, pravi Pravst. Vendar je optimist in verjame, da se bo v letu ali dveh stanje na trgu prehranskih dopolnil izboljšalo: "Proizvajalci bodo delali študije na končnih proizvodih, z izbranimi sevi, za izbran namen, potrošnik pa bo imel natančno informacijo, kdaj naj neki proizvod jemlje in koliko časa."

Odgovornost za kakovost proizvoda po zakonu nosi proizvajalec, toda ali pri zagotavljanju kakovosti izdelkov trgovci in lekarne nimajo nič? Rogljeva odgovarja, da velike trgovine pošiljajo vzorce izdelkov v kontrolo za senzorično oceno in kemijsko kakovost. Z lekarnami pa je težava, saj farmacevti v poplavi teh izdelkov več ne obvladujejo stanja. "Prehranska dopolnila vsebujejo probiotike, prebiotike, antioksidante, vitamine, maščobne kisline omega..., pač vse, kar je nekdo prebral, da je koristno. Problem je, da je vse te sestavine, ki naj bi bile aktivne, nemogoče analizirati, saj ga ni laboratorija, ki bi tako zahtevne analize lahko izvedel. Proizvajalci, ki so iznajdljivi in imajo dober marketing, nas strokovnjake zelo prehitevajo," je opozorila in še, da je še posebej katastrofalna kakovost izdelkov, ki se prodajajo po internetu.