Največja težava občin je zadnja leta prav zagotavljanje mest v vrtcih, je povedala generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar. Takšno stanje je po eni strani posledica večjega števila otrok, po drugi je svoje k temu prispeval tako imenovani Zverov zakon iz leta 2008, ki je drugemu ali nadaljnjim otrokom iste družine ob hkratnem obiskovanju vrtca zagotovil brezplačen program. Največje težave imajo po njenih besedah mestne občine, kamor želijo otroke oddati v vrtec tudi starši, ki imajo tam službo, živijo pa drugje.

Nekdanji šolski minister in sedanji evropski poslanec Milan Zver je krivdo zavrnil. Cilj, da se čim več otrok vključi v vrtce, je legitimiran z različnimi strategijami, zakoni in resolucijami tako v Sloveniji kot v EU, je opozoril. "Naš ukrep je, skupaj še z nekaterimi drugimi, ugodno vplival na večjo rodnost. Od tod težave nekaterih županov, ki so investicije pogosto raje usmerjali drugam, ne pa v ljudi. Nekaterim je asfaltiranje gozdnih poti pomenilo več kot gradnja novih prostorskih zmogljivosti na področju predšolske vzgoje."

Vzrok za težave posameznih občin torej po Zverovem mnenju ni njegov ukrep, ampak dejstvo, da se župani niso pravočasno odzvali na večjo rodnost. "Ne razumem ljudi, ki kritizirajo ukrepe, ki so privedli do večje rodnosti v Sloveniji. In tako posredno opravičujejo nesposobne župane, ki so jih demografski trendi 'povozili'."

Gneča v večjih občinah

Poglejmo nekaj primerov. Vrtci Mestne občine Ljubljana so letos prejeli 5058 vlog, od tega 4361 za otroke prvega starostnega obdobja (od 1. do 3. leta starosti) in 697 za otroke drugega starostnega obdobja (od 3. leta do vstopa v šolo), je pojasnila Marija Fabčič, načelnica oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Vrtci so razpisali 2323 prostih mest za prvo starostno obdobje in 664 za drugo. Končno število sprejetih otrok bo znano po končanem postopku vpisa, ko bodo sveti vrtcev odločali o ugovorih staršev. V vrtcih bodo zapolnjena vsa prosta mesta v oddelkih prvega starostnega obdobja, kar pomeni 2323 otrok, v oddelkih drugega starostnega obdobja pa pričakujejo v posameznih vrtcih še morebitna prosta mesta.

A mnogi starši niso pripravljeni otroka vpisati v kateri koli vrtec v občini, ampak v točno določenega, je opozorila. Letos bodo v Ljubljani odprli deset novih oddelkov za prvo starostno obdobje, je dejala Fabčičeva, za petdeset oddelkov bodo predlagali podelitev koncesije. Še več investicij se prestolnici obeta po letu 2012.

Ponekod odklonjenim dajejo denar

Na Brezovici so v zadnjih dveh letih odprli deset novih oddelkov, vendar bo glede na prijave kljub temu septembra brez varstva ostalo več kot dvesto malčkov. Po besedah župana Metoda Ropreta bodo pomanjkanje prostora poskušali omiliti z gradnjo novega vrtca v Notranjih Goricah, a se bo v najboljšem primeru začela šele prihodnje leto. Prostorsko stisko bodo dotlej reševali z varstvom na domu in s subvencijami. "Do subvencije v višini 150 evrov na mesec so upravičeni vsi starši, ki otrok nimajo v vrtcu - tako tisti, ki imajo otroke doma, kot tudi tisti, ki so jih namestili v zasebno varstvo," je pojasnil Ropret.

V Škofji Loki so sklep o subvenciji v višini stotih evrov sprejeli pred začetkom letošnjega šolskega leta. Namenjena je vsem staršem otrok prvega starostnega obdobja, tudi tistim, ki niso vložili vloge za sprejem otroka v vrtec. Pravica do subvencije se prizna za eno leto, pri čemer se vloga za subvencijo presoja in odobrava vsako leto znova. Pravico do subvencije uveljavlja upravičenec s pisno vlogo na predpisanem obrazcu, so pojasnili na občini Škofja Loka. Trenutno jo prejema 291 otrok.

Subvencioniranje je korektiv, ki ublaži stisko staršev v vmesnem času, ko jim otroka ne uspe vključiti v vrtčevski program, menijo v škofjeloški občini. Subvencija delno nadomešča stroške "zasebnega" varstva otrok v takšni ali drugačni obliki in po njihovem prispeva k bolj enakovrednemu obravnavanju otrok v občini, saj so starši, ki so želeli vključiti otroka v vrtec, pa zanj niso dobili prostega mesta, v težjem položaju v primerjavi s tistimi, ki so prosto mesto dobili.

"Hkrati pa uvedena subvencija olajša možnost izbire varstva otrok, saj obstaja večja verjetnost, da se bo več staršev odločilo za druge oblike otroškega varstva, kar bo zmanjšalo pritisk otrok na javni vrtec." Davor Tavčar, predstavnik sveta staršev v škofjeloškem vrtcu, nad nadomestilom ni navdušen. "To ni bilo nič drugega kot predvolilna poteza nekdanjega župana. To ni rešitev za veliko pomanjkanje prostora v vrtcih." Meni, da bi morala država poskrbeti za brezplačne vrtce za vse otroke, starši bi plačevali le prehrano. In če ne more zagotoviti dovolj prostora v vrtcih, naj podaljša porodniški dopust mater, je predlagal.

Nogometaš Jalen Pokorn je v občini Škofja Loka pred kratkim skupaj s svojim dekletom na svojem domu odprl zasebni vrtec za otroke prvega starostnega obdobja. Trenutno je v njem sedem otrok, z njimi se ukvarjata njegovo dekle, sicer profesorica gospodinjstva, in absolventka predšolske vzgoje, ki skrbita, da so otroci čim več na svežem zraku. Za dovoljenja pred odpiranjem vrtca sta porabila približno dva meseca. Pomagalo jima je, da je hiša nova in ima vse dokumente o primernosti, kar bi bilo pri starejšem objektu težje dokazovati. Starši plačajo 350 evrov na mesec.

Pokorn pravi, da dobička po plačanih stroških nima, je pa ponosen na to, da se je dejavnosti lotil transparentno. Pri nadomestilu, ki ga občina namenja staršem odklonjenih otrok, pogreša nadzor nad neregistriranim varstvom otrok. "Tako za starše kot za varuhe se mi zdi bolj varno, da se stvari lotijo celovito, ne pa da pri tem gledajo samo na denar."

Precej bolj zapleteno je bilo odpiranje zasebnega vrtca v Ljubljani pred šestimi leti, se spominja Mirjam Skubin Juretič, vodja zasebnega vrtca Mali svet. Ob vključevanju Slovenije v Evropo je menila, da bo treba poskrbeti za otroke tujcev, ki so prihajali na predstavniška mesta v Ljubljano. Ker je bila med prvimi, ki so ustanavljali zasebne vrtce, so jo na uradih pošiljali od vrat do vrat, odgovorov na njena vprašanja niso poznali, vloge in dokazila je morala dopolnjevati iz meseca v mesec. "Bilo je mukotrpno. Tudi po petnajstkrat sem se morala vrniti," se spominja.

Polna cena programa v tem vrtcu znaša 560 evrov in tudi ona pravi, da od tega nima dobička. Ves čas ima v oddelkih po dve vzgojiteljici, kar v javnih vrtcih ni v navadi. "Moraš biti strokoven in iti s srcem v to. Če si dober gospodar, lahko solidno preživiš, le starše moraš spodbuditi, da svoje obveznosti poravnajo do roka." Sicer pa delajo po kurikulu za vrtce.

V vrtcu se da nadoknaditi primanjkljaj

Strokovnjaki spodbujajo zagotavljanje prostora v vrtcih, naj bodo javni ali zasebni, ne zdijo pa se jim primerna nadomestila ali pretirano poudarjanje varuhov. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek s Filozofske fakultete je poudarila, da je razlika med varstvom in vrtcem precejšnja, in sicer v programu. "Obstajati morajo potrjena izhodišča, po katerih se dela. Vrtec ni samo varstvo, je del sistema, ki ga izvajajo strokovni delavci in ima država nad njim nadzor," je opozorila.

Predvsem za otroke iz ranljivejših skupin je vrtec zelo pomemben, saj jim pomaga nadoknaditi tisto, za kar so prikrajšani v svojem okolju, kar so po besedah dr. Marjanovič-Umkove dokazale tudi številne raziskave. Tudi drugim otrokom kakovosten vrtčevski program ne škoduje, a od njega nimajo toliko dodane vrednosti kot tisti, ki prihajajo iz manj spodbudnega okolja. Za tiste, ki zaostajajo v govornem razvoju, z novo belo knjigo o razvoju vzgoje in izobraževanja zagotavljajo dejavnosti, da bi jim omogočili uspešen razvoj. Sem spada, na primer, učenje slovenščine za tiste, ki jim to ni materinščina. "Nočemo pa zanemariti drugih otrok - pred vstopom v šolo jim ponujamo tuji jezik, če ga želijo obiskovati, stroške pa bodo plačevale občine."

Denarna nadomestila namesto zagotavljanja prostora v vrtcih se dr. Ljubici Marjanovič Umek ne zdijo ustrezna. "To ni rešitev, to je potuha in takšno prakso je treba prekiniti," je prepričana. Za mnoge družine je znesek sto evrov pomemben prihodek. "Kakšne posebne garancije, da bo porabljen za otroka, ni."

S tem se strinja tudi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž. Alternativne rešitve zagotavljanju prostora v vrtcih po njenem mnenju niso ustrezne. Po mnogih letih vlaganj v osnovno šolstvo je družba nekako pozabila na vrtce. Treba bo razmisliti o večjih vložkih v predšolsko vzgojo, a ne le lokalnih skupnosti, temveč celotne družbe. Stavbe vrtcev so dotrajane. Težko jih je prenavljati, ker so pogoji strogi, prenova pa draga. Tudi dejanska kvadratura igralnice na otroka je, potem ko v igralnico postavimo sodobne kotičke in igrala, v resnici mnogo manjša od formalne.

"Že družine doma ne živijo več v eni sobici. Otroci imajo svojo sobo, potem so tu spalnica, dnevni prostor, kuhinja, jedilnica. V vrtcu, kjer jih je v drugem starostnem obdobju tudi po 24, pa v istem prostoru jedo, počivajo, se učijo, igrajo, telovadijo," je primerjala Bratuževa. Še domovi za starejše gredo v korak s časom in se spreminjajo, vrtci s svojimi prostori pa ostajajo enaki. Dotrajane stavbe in malo prostora za otroke v resnici pomenijo vse slabše razmere v vrtcih, je opozorila Bratuževa. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju je po njenem vizija, za katero ni zagotovil, da se bo kdaj uresničila. Ob tem, je dodala, da imamo že zdaj izredno kakovostne programe in zelo dobro usposobljen kader.

Na ministrstvu za šolstvo in šport so poudarili, da stanje v občinah, ki jih tare pomanjkanje prostih mest, redno spremljajo ter skupaj s predstavniki občin in Skupnosti vrtcev Slovenije odločajo o ukrepih za zagotavljanje prostih mest v vrtcih, da se ohranja kakovost na področju predšolske vzgoje. Sicer pa so vrtci del občinske politike, so dodali.

"Ključno vprašanje je zame politične in pravne narave: ali je zagotovljena tista vrsta otroškega varstva in vzgoje, ki jo zakon nalaga občinam," meni dr. Slavko Gaber s Pedagoške fakultete v Ljubljani in nekdanji šolski minister. A to je le pol vpogleda v stanje. "Občine so po zakonu to dolžne narediti in državljani bi jih verjetno lahko celo sodno preganjali, a je to z vidika legitimnosti in upravičene kritike vprašljivo."

Zaradi spremenjene zakonodaje se je namreč pritisk na vrtce močno povečal, občine pa niso imele prehodnega obdobja za gradnjo novih prostorskih zmogljivosti. Zdi se mu prav, da občine, ki prostora ne morejo zagotoviti, poskušajo kriti vsaj sorazmerni del stroškov. Bi morali paziti, da gre denar za zasebno varstvo s programom? "Če javna služba ne zagotavlja z zakonom zagotovljene pravice, je to težko," meni Gaber. "Če ne moreš imeti optimalnega sistema, je bolje, da imaš slabšega kot pa nobenega."

Potrebujemo celosten premislek

Ob vsem tem se občine soočajo še z dodatnimi težavami, je dejala Jasmina Vidmar. Kaj se bo zgodilo z vsemi temi prostori, če se bo v prihodnjih letih vpis zmanjšal in bodo ostali prazni? Že bela knjiga predlaga ponovno uvedbo plačevanja vrtca za drugega (50 odstotkov) in za nadaljnje (25 odstotkov) otroke, ki sočasno obiskujejo vrtec. "Po našem mnenju bi bilo treba razmisliti, v katero smer peljati predšolsko vzgojo v bodoče." Zadnja leta se je namreč veliko dogajalo in razkošen sistem predšolske vzgoje postaja še razkošnejši. "Treba je pogledati, kaj imamo in koliko še zmoremo."

Na vprašanje, kakšne vrtce želimo imeti, Marjanovič-Umkova odgovarja z eno besedo: "Kakovostne." Ni pomembno le, da imamo vrtce, pomembno je tudi, kakšni so. Težnjo po vse večjem vključevanju otrok v vrtce spremlja nevarnost zniževanja kakovosti, na kar po njenem ne smemo pristati. Vedno ko nastopi recesija, je predšolska vzgoja ogrožena. "Tukaj nimamo standardov znanja, nimamo mednarodnih primerjav, po katerih bi se lahko primerjali," je opozorila. Delež v vrtec vključenih otrok iz leta v leto raste, vendar po njenem kakovosti brez večjih investicij v več prostora ne bomo mogli ohraniti.

Tu smo po mnenju Vidmarjeve že dosegli skrajnosti. Ne toliko po kvadraturi, ampak po drugih zahtevah. Te so tako natančne, da so stavbe težko uporabne še za kaj drugega. A občine pri tem ne morejo kaj dosti, z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev odločanje o plačilu staršev prevzemajo centri za socialno delo, občine ostajajo samo plačnice stroškov. Kar 80 odstotkov vseh stroškov predšolske vzgoje znašajo plače zaposlenih, zato jih po besedah Vidmarjeve želijo prenesti na raven države.

V tujini so našli rešitve

Podobno kot v Sloveniji so vrtci sistemsko in kurikularno organizirani kot enotni vrtci v skandinavskih državah in v Španiji, še vedno pa sta v velikem številu evropskih držav varstvo in vzgoja predšolskih otrok organizirana ločeno (Nizozemska, Avstrija, Italija, Francija, Velika Britanija), navajajo avtorji predlogov rešitev za vrtce v beli knjigi o vzgoji in izobraževanju. Varstveni vrtci nasprotno od edukacijskih praviloma nimajo potrjenega nacionalnega kurikula in sami oblikujejo smernice za delo. Varstveni vrtci so pogosto zasebni.

Javne vrtce ustanavljajo in financirajo občine. Programi predšolske vzgoje so v nekaterih državah (na Finskem, Švedskem, Nizozemskem, v Angliji in Franciji) organizirani in financirani tudi v javno-zasebnem partnerstvu; razlikujejo se tudi glede vsebine in trajanja. Na Finskem občine oblikujejo pogodbeno razmerje z zasebnimi izvajalci varstva na domu in so tudi odgovorne, da se to izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi. Starši lahko svoje otroke, stare do treh let, ki niso vključeni v vrtec, vključijo v zasebno varstvo na domu, za kar dobijo denarno nadomestilo, ki obsega osnovni znesek (do 160 evrov) in dodatek, izračunan na osnovi dohodkov staršev in števila družinskih članov (do 134 evrov). Denarno nadomestilo je izplačano neposredno izvajalcu družinskega varstva na domu, ki ga izberejo starši. Ker denarno nadomestilo v večini primerov ne pokrije polne cene varstva, razliko v ceni plačajo starši.

Podobno tudi občine na Švedskem organizirajo varstvo na domu, pri tem pa zagotavljajo prostor in varuha ter zanj tudi prispevajo delež plačila staršev. Na Švedskem lahko organizira predšolsko vzgojo tudi starševska kooperativa, in sicer tako, da najame prostore in zaposli enega ali več vzgojiteljev ter za to delo prejema del javnih sredstev.

Čisto vseeno je, na kakšen način bi več prostora v vrtcih zagotovili pri nas, je dejala dr. Ljubica Marjanovič Umek. Ni pomembno, ali gre za javno službo ali zasebno oziroma za javno-zasebno partnerstvo. Tisto, kar je pomembno, je, da je predšolska vzgoja del sistema, da imajo starši za svojega otroka pravico do programa, nad katerim ima nadzor država. Ob tem pa upoštevanje standardov in normativov ter usposobljen kader, je dodala.