V izjemnem slogu je za mnoge zelo presenetljivo premagal mnogo večje specialiste vožnje na čas, kot so Kristjan Koren, Vincenzo Nibali (oba Liquigas), Giovanni Visconti (Farnese Vini), ki so se v štiri- do sedemsekundnih intervalih zvrstili za njim.
Trasa od Križank proti Dolenjski in z obratom nazaj skozi predor pod Gradom do Mestne hiše, s čimer se je najbolj zahtevna in tudi med kolesarji najbolj nepriljubljena disciplina po devetih letih vrnila na spored »slovenskega« Toura, je bila izjemno pestra. Zahtevala je popolnega kolesarja. Že kmalu pa je Giovanni Visconi zakoličil mejno znamko 7:55, ki je pomenila točno mejno povprečno hitrost 50 kilometrov na uro. »Trasa ima vse, na koncu pa so razmere težje kot na začetku. Želel sem hitro na start, ker se pri nas v Italiji vedno okoli 18. ure spremeni vreme, tudi veter. V bistvu pa imam z zgodnjim časom starta skoraj dve uri počitka več kot preostali, kar bo v naslednjih dneh lahko odločilno,« je na prestolu vodilnega imel čas razlagati dvakratni italijanski prvak Giovanni Visconti, ki mu Dirka po Sloveniji pomeni predvsem vrhunsko pripravo z željo, da bi obranil naslov čez dober teden dni na njegovi Siciliji. Viscontiju se je dolgo smejalo, ne nazadnje je Ljubljano že osvojil v etapi leta 2009. Z malce več pozornosti je pogledal na semafor ob Ulissiju, Boletu.
»V smeri Dolenjske sem še imel na števcu 55, 57, ko pa sem se obrnil, je hitrost padla na 42,43 kilometrov na uro. Le usedel sem se. Mučno tudi za psiho. A druge ni. Vedno moram na polno. To je kronometer,« je že sproščen, nasmejan, v družbi prijateljev razlagal Grega Bole, ki je bil s časom 8:11 v povprečju večine Slovencev. Gregor Gazvoda, specialist za uro kolesarske resnice, je bil med Slovenci dolgo časa najvišje (na koncu trinajsti). »Solidno, nisem pa zadovoljen. Vse je prekratko. Nisem ujel pravega ritma, ki bi me popolnoma zadovoljil,« se je prvak Gazvoda za nekaj besed ustavil med razpeljevanjem.
Z bučno kuliso polnih ulic je za dramatičen veliki finale najprej poskrbel Kristjan Koren. Visconti je prestol prepustil le z besedo bravo. »Vedel sem, da bo meja hitrosti 50 kilometrov na uro. Ker se je v prvem delu dvignila skoraj na 60, sem še malo pritisnil, saj sem vedel, da bo po obratu pekel. Vožnjo sem odpeljal z izjemno željo, da bi po mojih cestah na Primorskem danes vozil v rumeni majici,« si je želel Koren. Sanje mu je pokvaril Robert Vrečer iz Nove vasi pri Celju. Občinstvo v cilju domala ni verjelo, da je čas resničen. Vsaj po odzivu sodeč ne. Vsi so čakali le še na startno številko ena, vendar je Vincenzo Nibali, prvi mož Liquigasa, nemara najmočnejše ekipe na dirki, le dopolnil zmagovalni oder z zeleno barvo. Lanski zmagovalec dirke po Sloveniji in tretji z italijanskega Gira je bil sicer zadovoljen, ker je počitek po Giru dobro preživel, vendar je tožil zaradi pekočega grla. Običajne tegobe pač, ki tarejo športnike ob hudih naporih po daljšem tekmovalnem premoru.
