Želel je ponoviti zmago s španske Vuelte 2009. Švica namreč spada med najbolj ugledne enotedenske dirke. "Na ta trenutek, da znova zmagam na veliki dirki, sem čakal več kot leto in pol, od Vuelte. Zame so bili to dolgi in težki trenutki. Posebno zadnjega pol leta. Imel sem več slabih kot dobrih dni, zmage ni bilo."
Še v torek je bil razočaran, potem ko ni bil niti med deseterico, Švica pa je zanj tudi kvalifikacija za ekipo za tako želeni francoski Tour. "Med etapo se znova nisem počutil dobro. Prepričan sem bil, da to ne bo moj dan. Mojemu kolegu Marcu Marcatu sem dejal, naj kar on poskusi napasti v zadnjem kilometru. Potem sploh ne vem, kako sem se vrnil v igro. Verjetno sem imel tudi srečo. Vendar mi je uspelo. Na koncu sem vseeno poskusil sprintati, zadnjih 50 metrov sem bil za obročnikom Freire in ga prehitel," je žarel presrečen.
Božič je v turbolentnem zaključku, ko je zaradi visokih hitrosti tudi kolona razpadala na prafaktorje, prav zaradi previdnosti ohranil nekaj energije za konec. Ko je vsem, tudi Mercatu, začelo zmanjkovati sape, je zadnje metre našel več moči kot vedno iznajdljivi Freire in Slovak Peter Sagan, ki nosi modro majico najboljšega po etapnih uvrstitvah. Že prej so na rahli vzpetini v dolgi koloni zaostali svetovni prvak Thor Hushovd, Mark Cavendish, Greipel, Colek, Boonen in McEwen. "Veliko dobrih sprinterjev je tukaj. Ne bom jih našteval. Praktično vsi za francoski Tour. Zato verjetno res ni treba razlagati, kaj mi ta zmaga pomeni in kako pomembna je."
