Prvi, politično motiviran korak - zbuditi pozornost ljudi do hrane - je bil po njegovem mnenju izpeljan uspešno, čeprav stoji na malce trhlih temeljih. Se pa agrarni ekonomist boji, da drugega koraka - prenosa znanja, izboljšanja učinkovitosti in konkurenčnosti, vzpostavljanja učinkovitejše verige preskrbe s hrano... - ne bo. "Lahko bi proizvedli več hrane, vendar mora biti naš cilj, da bomo pri tem ekonomsko učinkoviti in okoljsko vzdrži," meni. Erjavec je prepričan, da je prehranska varnost eden največjih globalnih problemov, s katerim pa se v Sloveniji z dvema milijonoma prebivalcev ne ukvarjamo na pravi način. "Okoli nas so presežki hrane in verjamemo v katastrofičen scenarij, da bo te hrane zmanjkalo. Ta argumentacija je na trhlih nogah, saj je zadeva dramatična na globalni ravni. Kitajci, Arabci in nekatere multinacionalke namreč v Afriki kupujejo po sto tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, na katerih proizvajajo biogoriva ali imajo tam plantažne nasade, ki nikomur ne koristijo. Evropa bi zato morala Afričane znova naučiti kmetovati in poskrbeti, da bosta majhen afriški in azijski kmet dobila zemljo, saj je lastnina nad njo osnova. Slovenija se torej ne bi smela s prehransko varnostjo ukvarjati le na nacionalni ravni, kajti eno temeljnih vprašanj sveta je, kako nahraniti sedem milijard ljudi, ko jih bo toliko živelo na Zemlji."
Po Erjavčevem mnenju upravljanje s tveganji v kmetijstvu postaja pomembnejše od kmetijske politike. "Globalni trg je fikcija. Imamo regionalne ekonomske bloke, ki med seboj trgujejo in tekmujejo. Vse je postalo zelo politično. Kdor govori o prostem trgu, je zelo naiven. Cene surovin na svetovnem trgu se sicer oblikujejo na podlagi ponudbe in povpraševanja, ki pa sta lahko tudi politično, državno motivirana. Multinacionalke in celo države namreč špekulirajo z zalogami, kar se kaže pri žitih, sladkorju..." pojasnjuje Erjavec in opozarja, da se kljub drugačnim napovedim po rekordnem decembru in januarju v kratkem najbrž obeta občuten padec cen žit. Na južni polobli je bila namreč letina razmeroma normalna, Ukrajina in Rusija pa nameravata sprostiti izvoz, potem ko sta lani umetno zaprli meje in ohranjali visoke odkupne cene.
