Ni sedla zraven njega
Smedley, upokojeni britanski hotelir, je izbral smrt s prevelikim odmerkom pomirjeval. Ko je pogoltnil tablete, se je zahvalil zdravnikom za njihovo skrb. Christine, ki je bila njegova soproga 40 let, ga je božala po rokah, saj ni smela sesti zraven njega, da je ne bi britanske oblasti obtožile, da mu je pomagala umreti.
''Vode,'' so bile poslednje besede, ki jih je Smedley izrekel, zdravnica Erika Preisig pa mu je dejala, da ni več vode in naj le zaspi. Njegovo glavo je naslonila nase, on pa je zaprl oči. ''Sedaj spi zelo, zelo globoko. Kmalu bo prenehal dihati in nato mu bo prenehalo biti srce,'' je povedala soprogi.
Smedley je trpel za boleznijo, imenovano bolezen motornih nevronov, znano tudi kot amiotrofična lateralna skleroza, zaradi katere postopno odpovedujejo organi. V veliki večini smrt nastopi prej kot v petih letih, poznanih pa je veliko ljudi, ki živi tudi desetletja, kot na primer znani Stephen Hawking.
Dokumentarec je posnel Terry Pratchett. '' Rekel mi je 'želim ti dobro življenje, jaz vem, da sem ga imel'. Človek je umrl in to je slabo, ampak želel je umreti in to je dobra stvar,'' je dejal Pratchett in dodal, da ga je sram, ker morajo Britanci ''potovati do Švice, z velikimi stroški, da bi dobili storitev, ki si jo želijo.''
Kaj pa druga stran?
Stotine gledalcev sedaj obtožuje BBC, da so samomor prikazali kot nekaj normalnega, na skorajda romantičen in idealiziran način, ter da bi to lahko privedlo do povečanja števila ljudi, ki bi si želeli tako umreti, brez da bi bili seznanjeni z vsemi dejstvi. Bivši škof Rochestra Michael Nazir-Ali, sedaj želi, da se prikaže še drugo stran zgodbe – tisoče ljudi, uspejo dočakati dobro in mirno smrt.
