Zato nameravajo pozvati predsednika vlade Boruta Pahorja in vlado v celoti, naj predlaganega rebalansa ne sprejmeta. Vlada je izhodišča za pripravo predloga rebalansa proračuna za leto 2011 sprejela na seji minuli četrtek. Miran Zupanič je takšno obremenitev kulture označil kot nerazumno. Ker ministrstvo polovico proračuna porabi za plače zaposlenih, bo namreč teh 38 milijonov evrov potrebno zagotoviti iz preostanka sredstev, kar pa pomeni drastično poseganje v programe na področju kulture, je dejal Zupanič, ki predlog rebalansa vidi kot "napoved rezanja glav na finančni ravni". Ministrica je izpostavila, da je bil proračun za kulturo doslej stabilen in da so nekaterim področjem, ki so bila v preteklosti diskriminirana, celo "popravili zdravje". Ministrstvo za kulturo je za letos s proračunom, sprejetim v državnem zboru, dobilo 215 milijonov evrov, zato razprave v javnosti glede proračuna niso odpirali. Kot je dejala, smo sicer "vsi na istem vlaku", vendar pa kultura, ki je v državnem proračunu udeležena z dvema odstotkoma, ne more nositi bremena krize v višini osmih odstotkov. "Šok ob tej številki je za nas prevelik. Nimamo več manevrskega prostora, smo nemočni," je dejala ministrica.
Preberite še - Širčeva: Predlagani rebalans drastično posega v kulturo.
Član sveta Mitja Čander je opozoril, da je, ko višina proračuna za kulturo enkrat pade, potrebnega kar nekaj časa, da se ponovno pride na "nulto točko". Sicer pa takšno krčenje proračunskih sredstev po njegovem prepričanju kaže na podcenjevanje kulture in kulturnikov. Miran Mohar je izpostavil, da prav v tem času nastaja Nacionalni program za kulturo 2012-2015, v katerem bodo tudi številke za posamezna področja, ki pa se s takšnim rebalansom "podre kot hišica iz kart". Narediti tak rez po njegovem prepričanju lahko privede celo do uničenja kulturnega resorja. Jože Vogrinc tak predlog rebalansa razume kot "norčevanje iz Nacionalnega programa za kulturo, ki mu je diametralno nasproten". Politiko izčrpavanja javnega sektorja je označil za nevzdržno, saj ogroža družbeni razvoj. Matjaž Zupančič je predlog rebalansa označil kot "diskriminacijo kulture", Meta Hočevar pa kot cinizem, ki "kaže na intelektualni nivo predlagateljev". Člani sveta so razpravljali tudi o osnutku Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015. Ministrica Širčeva jih je uvodoma pozvala, naj jim sedanje stanje v kulturi v navezavi na predlog rebalansa proračuna ne bo merilo pri razmišljanju za naprej, saj je pomembno, da na kulturo gledajo v luči, kot bi si jo želeli.
Nastajanje osnutka Nacionalnega programa za kulturo je povzela generalna direktorica direktorata za kulturni razvoj in mednarodne zadeve na ministrstvu Sonja Kralj Bervar. Ministrstvo je analizo stanja na področju kulture začelo pripravljati oktobra lani. Sledila je javna razprava, na katero je prišla vrsta odzivov, ki so jih na ministrstvu vključili v gradivo, nato je pod naslovom Teden kulturnih misli sledila javna razprava. Člani sveta so se strinjali, da je med prvim in drugim osnutkom prišlo do bistvenega napredka. Ob tem so opozorili, da Nacionalni program za kulturo ne bi smel biti le "seznam želja", s čimer se je strinjala tudi Kralj Bervarja in poudarila, da so si na ministrstvu osnutek Nacionalnega programa za kulturo zamislili kot akcijski načrt.
