To pa niso bila edina podjetja, ki so sodelovala z nacisti – tudi druge, še danes znan družbe, so sodelovale z njimi.

10. Chase Bank

Sodelovanje banke Chase Bank (danes znana kot J.P. Morgan Chase) z nacisti ni tako presenetljivo. Eden izmed njihovih največjih delničarjev, J.D. Rockefeller, je neposredno financiral nacistične eksperimente pred vojno. Med leti 1936 in 1941 so Chase in druge ameriške banke Nemčiji pomagale zbrati 20 milijonov dolarjev v menjavi valut, kar je nazadnje zneslo 1,2 milijona dolarjev provizij – Chase pa je v žep pospravila 500 tisoč dolarjev. To je bilo takrat ogromno denarja.

Dejstvo, da so marke, s katerimi so Nemci financirali projekt, prišle od Židov, ki so pobegnili iz Nemčije, banke Chase ni motilo. Posel so celo poglobili po Kristalni noči, banka pa je še pred nemško okupacijo Francije zamrznila bančne račune francoskim Židom.

9. Ford

Henry Ford je bil znan kot ekstremni antisemist, ki je objavil celo zbirko člankov pod naslovom Mednarodni Žid: Največji svetovni problem. Ford je financiral časopis, ki je širil propagando in bralce prepričeval, da so Židi krivi za prvo svetovno vojno. Leta 1938 je prejel najprestižnejšo državo priznanje, nemškega orla.

Fordova podružnica v Nemčiji je odgovorna za eno tretjino tovornjakov, ki jih je nemška vojska uporabljala med vojno, večino dela pa so opravili zaporniki. Kar je še bolj šokantno pa je to, da naj bi Ford delavce, ki so delali pod prisilo, uporabljal že leta 1940.

8. Random House

V času nacistične Nemčije je Bertelsmann A.G. (Random House, Bantam Books in Doubleday) tiskal propagandno nacistično literaturo, med drugim tudi Sterilizacija in Evtanazija: Prispevek h krščanski etiki. Objavljali so celo dela Wiki Vesperja, ki je leta 1933 govoril o zažiganju knjig.

Random House so imeli v zobeh ponovno leta 1997, ko Websterjevi definiciji nacista dodali, da je to "oseba, ki je fanatično predana pridobivanju nadzora nad določeno aktivnostjo“, in s tem razburili številne, ki so bili prepričani, da izjava "zmanjšuje grozovite zločine, ki jih je zakrivil nacistični režim“.

7. Kodak

Ko pomislite na Kodak, se vam pred očmi zagotovo nariše fotografija srečne družine, ob tem pa se zdaj lahko še zavedate, da delavci, ki so delali v omenjeni družbi, tam niso bili po lastni izbiri. Kodakove podružnice v Evropi so med vojno pomagale nacistom – jih zalagale z vrednimi tujimi valutami. Portugalske podružnice so dobiček pošiljale v Haag, ki je bil takrat pod nemško okupacijo. Da pa to ni bilo dovolj, so se od fotografij in fotoaparatov usmerili tudi v proizvodnjo sprožilcev, detonatorjev in drugim orožji.

6. Coca-Cola

Fanta je pijača z okusom pomaranče in je Coca-Colina "sestra“, v času vojne je bila "zmešana“ v čast nacistom. Vsebine, ki jih je vodja Coca-Cole v Nemčiji potreboval za ustrezno mešanico, je bilo težko uvoziti, zato se je Max Keith domislil nove pijače.

Leta 1941 se je Fanta prvič predstavila na nemškem trgu. Max Keith sam sicer ni bil nacist, a njegov trud, da je podružnico Coca Cole obdržal v Nemčiji, je zagotovo pospravil nekaj dobička v žep.

5. Allianz

Allianz je dvajseta največja finančna družba na svetu, ustanovljena pa je bila leta 1890 v Nemčiji, zato ni nič čudnega, da je bila med vojno najbolj popularna zavarovalnica pri nacistih. Takratni izvršni direktor Kurt Schmitt, ki je bil tudi Hitlerjev gospodarski minister, je zavaroval zgradbe in osebje v Auschwitzu.

Zavarovalnica je nacistični vladi pomagali najti življenjsko zavarovane Žide, ki so bili poslani v koncentracijska taborišča, in zavarovala s strani nacistov ukradeno premoženje.

4. Novartis

Bayer, odgovoren za plin Ciklon B, ki so ga uporabljali v koncentracijskih taboriščih, ni bil edina farmacevtska družba, ki je sodelovala z nacisti. Švedski družbi Ciba in Sandoz, ki sta se kasneje združili v Novartis. Leta 1933 je berlinska podružnica Cibe odpustila vse Žide in namesto njih zaposlila "pripadnike arijske rase“. Sadoz je enako storil s svojim predsednikov. Obe družbi pa sta proizvajali barvi, zdravila in kemikalije, ki so jih nacisti uporabljali med vojno.

Novartis je kasneje želel poplačati grehe svojih predhodnikov in v švicarski sklad za pomoč žrtvam Nacistom vložil 15 milijonov dolarjev.

3. Nestle

Leta 2000 je družba Nestle v sklad za pomoč žrtvam nacistom vložila 14,5 milijona dolarjev, po tem ko so dan prišle trditve, da je družba v času vojne uporabljala prisilne delavce. Svojo povezanost z nacističnim režimom pa so tudi priznali.

Nestle je financirala nacistično stranko v Švici in leta 1939 podpisala pogodbo, po kateri je bila glavna dobaviteljica čokolade za nemško vojsko med drugo svetovno vojno.

2. BMW

BMW je priznal, da je med vojno zaposloval 30 tisoč prisilnih delavcev. Avtomobilska družba je bila takrat usmerjena v proizvodnjo letal in motorjev.

1. General Electric

Leta 1946 je ameriška vlada kaznovala General Electric, ko je odkrila aktivnosti družbe v času družbe. V sodelovanju z nemško družbo Krupp je GE med vojno umetno dvignil ceno volframovega karbida.

Vlada je GE kaznovala s 36 tisoč dolarji, kar je bilo precej manj kot je zaslužila (1,5 milijona dolarjev). Družba je pred začetkom vojne še kupila delnice v Siemensu, zaradi česar jo lahko označimo kot sokrivo pri uporabi prisilnih delavcev.