Da je vse na svojem mestu in skrbno urejeno, je zasluga zasebnega teniškega kluba "The All England Lawn Tennis&Croquet Club", ki tudi organizira travnati turnir za grand slam. Sprva je šlo za kriket klub, ki se je v nekaj letih razširil še na teniško udejstvovanje, v obeh primerih pa se člani kluba že debelo stoletje zavzemajo za odličnost na vseh področjih. V klubu je natanko 375 članov, ki so v njem do konca življenja. Zmotno je mnenje, da je članstvo pogojeno z debelo denarnico ali zvenečim priimkom, saj se postopek včlanitve začne šele, ko te pet različnih članov kluba predlaga, da se uvrstiš na čakalni seznam. Ko si enkrat na njem, pa je tvoja naloga zgolj še "upanje", da bo čim prej umrlo dovolj članov, ki bodo sprostili prosta mesta znotraj kvote.

Brez obvezne članarine ne gre, vendar je ta nižja od 1000 funtov na leto, kar je v primerjavi z vsemi ugodnostmi, kot so celoletna uporaba vrhunskih teniških igrišč in dve vstopnici za kateri koli teniški obračun v času grand slama, sila ugodno. Če nimaš te sreče, da bi zate dobro ime zastavilo vsaj pet različnih članov kluba, je tu še druga možnost - častno članstvo, pri čemer je edini pogoj, da osvojiš Wimbledon v posamični konkurenci. Enostavno, ni kaj.

Vzdrževanje vseh travnatih teniških površin ter skrb za brezhiben red in čistočo nikakor niso poceni. S članarinami je nemogoče pokriti vse stroške kluba, zato so glavni vir zaslužka organizacija turnirja najvišjega ranga ter z njim povezani dohodki od prodanih vstopnic in televizijskih pravic za prenose dvobojev. Vsaj do leta 2014 ima monopol nad TV-pravicami britanska producentska korporacija BBC, kateri je wimbledonski klub prepustil vsa pooblastila za nadaljnjo preprodajo pravic drugim svetovnim televizijskim mrežam.

Čeprav sta uradni barvi kluba temnozelena in vijolična, je za tekmovalce obvezna športna oprema v beli barvi. Enako je tudi za člane kluba, ki obiskovalcem dovolijo fotografiranje vsega, kar si želijo, z izjemo njih samih. Vsak namreč dobi ob vstopu v kompleks jasna navodila - ljudi v belih oblačilih, torej članov kluba, ni dovoljeno fotografirati. Z Wimbledonom je povezanih še nekaj edinstvenih običajev. Eden teh poteka na znameniti terasi Aorangi (Henman Hill, Mount Murray), ki leži v neposredni bližini igrišča številka 1, kjer se v času turnirja za grand slam zbirajo predvsem tisti teniški fanatiki, ki so ostali brez dragocenih vstopnic. Med ljudmi, ki posedajo v mehki travi in spremljajo najzanimivejše obračune prek ogromnega ekrana, je moč opaziti tudi številne zvezdnike iz sveta zabave in nekdanje wimbledonske zmagovalce. Slednji bi običajno imeli težave, če bi želeli v miru poležavati na travi, a na Henman Hillu je drugače. Tu so vsi enaki, zato vmešavanje v druge ljudi ali prošnje za avtograme niso zaželene. Dovoljeno je le uživanje v tenisu, ne glede na to, kakšen je tvoj materialni status.