Njena ocena je, da je jedrska energija učinkovita in varna, kljub temu pa bo država pri morebitni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem potegnila ročno zavoro. V novem programu je začetek njegovega obratovanja nekoliko prestavljen in naj bi bil na mesto leta 2020 predviden pred letom 2030.
V igri pa sta še dva scenarija energetske politike v prihodnjih desetletjih: poleg gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, šestega bloka TE Šoštanj in podaljšanja življenjske dobe JE Krško tudi plinski scenarij, ki dopušča možnost gradnje dveh plinsko-parnih elektrarn na zemeljski plin s skupno močjo 800 megavatov do leta 2030.
"Slovenija se zaradi nesreče v Fukušimi ne namerava odreči jedrskemu scenariju," je na včerajšnji novinarski konferenci ob težko dočakani uradni predstavitvi nacionalnega energetskega programa dejala ministrica za gospodarstvo Darja Radić.
Kljub njeni oceni, da je jedrsko energijo mogoče "učinkovito in varno uporabljati za proizvodnjo električne energije", je država pri morebitni gradnji drugega bloka nuklearke v Krškem potegnila ročno zavoro. Leto 2020, ko naj bi bil drugi blok, ki sicer še vedno nima energetskega dovoljenja, po prvotnih načrtih zgrajen, je šlo v pozabo, v novem programu pa je začetek njegovega obratovanja predviden "pred letom 2030". "Kot prvo možno leto obratovanja v oceni učinkov upoštevamo leto 2022, realno pa bo letnica izgradnje objekta predmet podjetniške optimizacije. Izvedba bo odvisna tudi od družbene sprejemljivosti projekta," piše v programu.
Ta omenja še dva scenarija energetske politike v prihodnjih desetletjih: poleg osnovnega, ki predvideva nadaljevanje gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, šestega bloka TE Šoštanj in podaljšanje življenjske dobe JE Krško, tudi plinski scenarij, ki dopušča možnost izgradnje dveh plinsko-parnih elektrarn na zemeljski plin s skupno močjo 800 megavatov do leta 2030. A plinski scenarij po oceni piscev programa, med katerimi so poleg strokovnjakov iz Inštituta Jožefa Stefana tudi nekdanji energetski minister Mihael Tomšič, nekdanji direktor Premogovnika Velenje Evgen Dervarič in Gorazd Skubin (Petrol), "ne izkazuje prednosti pred osnovnim in jedrskim scenarijem". "Proizvodnja električne energije je dražja, večji so izpusti toplogrednih plinov in dušikovega oksida, večja je tudi uvozna odvisnost in občutljivost na spremembe cene energije na mednarodnih trgih," so zapisali.
"Dodana vrednost" programa sta tudi dodatna scenarija, ki naj bi prišla v poštev v primeru prekinitve gradnje TEŠ 6, predvidevata pa gradnjo ene ali dveh plinsko-parnih elektrarn s po 400 megavati moči in v enem primeru tudi nove nuklearke s 1000 megavati moči. "Prednosti scenarijev brez TEŠ 6 so na področju okolja, naložbeno pa so nekoliko manj zahtevni. Prednosti scenarijev s TEŠ 6 pa so v večji strateški zanesljivosti oskrbe leta 2030, nižji pričakovani ceni energije, manjši občutljivosti na spremembe cen na mednarodnih trgih energije leta 2030 in nekoliko nižji ceni električne energije tudi leta 2020," navajajo avtorji programa, a obenem poudarjajo, da so "scenariji brez TEŠ 6 obremenjeni s stroški za prekinitev pogodb in dejavnosti, povezanih z naložbo".
"Če bi se dalo čas zavrteti nazaj, vsaj za dve ali tri leta, scenarija s TEŠ 6 zagotovo ne bi izbrali," je včeraj dejal vodja direktorata za energijo Janez Kopač. Pri tem velja omeniti, da je vlada Kopača za prvega moža direktorata imenovala junija 2009 (kot vršilec dolžnosti ga je vodil še nekaj mesecev prej), ključne korake pri TEŠ 6, predvsem plačilo prvih 180 milijonov evrov Alstomu, pa je Holding slovenske elektrarne (HSE) storil jeseni istega leta.
Pisci programa višino naložb v energetiko do leta 2030 ocenjujejo od 25 do 29 milijard evrov. Opaziti je še, da program ne navaja konkretnih lokacij hidroelektrarn na Muri, prav tako v njem tudi ni vseh lokacij za hidroelektrarne na srednji Savi. Pri gradnji plinovodnega omrežja pa omenja tudi projekt Južni tok in povezavo do že rahlo pozabljenega načrtovanega terminala za utekočinjeni naravni plin na otoku Krk. Program omenja 14 potencialnih območij za vetrne elektrarne nad deset megavatov: Porezen, Rogatec-Črnivec, Trojane-Motnik, Mrzlica, Golte, Črni vrh-Zaloška planina, Slivniško Pohorje, Velika gora, Novokrajski vrh, Hrpelje-Slope, Senožeška brda, Grgar-Trnovo in Banjšice-Lokovec.
primoz.cirman@dnevnik.si
